Večer v nedeljo: Za praznike v planine / Markacije pod snegom
Za praznike v planine
Preživljanje najdaljše noči v letu v planinski koči je za marsikatero planinsko dušo doživetje, ki se ne more kosati z nobenim drugim silvestrovanjem
Zima širokogrudno streže z gorniškimi užitki, a ustrezna oprema, psihofizična pripravljenost in previdnost morajo biti obvezna družba pri zimskih vzponih, ki naj bodo tudi prilagojeni osebnim izkušnjam, vremenskim razmeram in nevarnosti plazov.
Toplo zavetje je tudi pozimi najti v številnih planinskih kočah po vsej Sloveniji, marsikatera pa tudi prireja silvestrovanje.
Najdaljša noč v kočah
"Pričakovanje novega leta v družbi sorodnih duš je lahko tudi priložnost za vzpon na katerega od vrhov ali planin v bližini koče, če razmere to dopuščajo, vsekakor pa za sproščeno praznovanje.
Oskrbniki se vedno potrudijo za okusno jedačo in pijačo, sladki in slani priboljški so običajno iz nahrbtnikov planincev, kamor velja pospraviti tudi kakšno družabno igro za popestritev dolgega večera v koči. Ponekod organizatorji silvestrovanja poskrbijo za živo glasbo, dobrodošla je tudi glasbena (pa naj bo kitarska, harmonikarska, orgličarska ali mp3-jevska) okrepitev iz doline.
K prijetnemu vzdušju v planinski koči seveda največ pripomorejo sami udeleženci," razlaga Manca Čujež, predstavnica Planinske zveze Slovenije za odnose z javnostmi. Sama je že večkrat silvestrovala v različnih planinskih kočah.
Priljubljene postojanke
Med planinci so se za priljubljene silvestrske postojanke izkazali Roblekov dom na Begunjščici (1657 m), Krekova koča na Ratitovcu (1642 m), Blejska koča na Lipanci (1630 m), Planinski dom na Zelenici (1536 m), Planinski dom na Kališču (1534 m), Domžalski dom na Mali planini (1534 m), Dom na Komni (1520 m), Koča pod Bogatinom (1513 m), Dom na Kofcah (1488 m), Koča na Dobrči (1478 m), Koča na Kriški gori (1471 m), Koča v Grohotu pod Raduho (1460 m), Dom na Menini planini (1453 m), Dom pri izviru Završnice (1425 m), Frischaufov dom na Okrešlju (1396 m), Planinski dom pri Krnskih jezerih (1385 m), Koča na planini Razor (1315 m), Koča na Klemenči jami pod Ojstrico (1208 m), Koča na Uskovnici (1154 m), Dom planincev v Logarski dolini (837 m) in še bi jih lahko naštevali. Na Pohorju denimo prirejata silvestrovanje tudi obe koči PD Maribor Matica, torej Mariborska koča in koča na Žavcarjevem vrhu (na Kozjaku).
"Cene silvestrskega polpenziona (večerja, nočitev in zajtrk) so od 40 do 80 evrov na osebo. Nekatere koče sprejmejo le zaključene družbe, druge gostoljubje ponudijo vsem, željnim silvestrovanja v gorah, zato velja pri oskrbnikih oziroma organizatorjih (navadno planinskih društvih) preveriti, če je kakšno mesto še prosto. Ker je ob omejenem številu mest zanimanje za silvestrovanje v planinskih kočah vsako leto skoraj neomejeno, je treba pohiteti s prijavami," še svetuje Manca Čujež.
Previdno v gore pozimi
Seveda pa je treba, če se odločimo za odhod v gore v zimskih razmerah, in torej tudi za silvestrovanje v planinskih kočah, upoštevati vse nasvete glede varnosti. "Vedno izberimo turo, primerno svoji psihofizični pripravljenosti ter opremi, ki jo imamo in znamo uporabljati, o turi pa obvestimo domače. Načrtovanje zimske ture je namreč zahtevnejše, saj se pozimi srečujemo z nizkimi temperaturami, krajšim dnem, zaprtimi planinskimi kočami, manjšim številom ljudi v gorah, pod snegom skritimi markacijami, poledenelimi tehničnimi varovali na poteh, ekstremnejšimi vremenskimi razmerami in s stalno prisotnostjo dveh nevarnosti - zdrsa in plazov, zato je pomembna ocena tveganja pri gibanju glede na nevarnost plazov. Planince pozimi ogrožajo še močan veter, megla, snežna slepota, vročinska kap, omrzline in podhladitev. Večina planinskih koč v visokogorju in sredogorju je zaprtih, a na toplo zavetje, vroč čaj in kaj za pod zob lahko planinec računa v večini nižje ležečih planinskih domov in posameznih kočah na višjih nadmorskih višinah. Seznam planinskih koč s kontaktnimi podatki in aktualnimi informacijami o odprtosti je na spletni strani Planinske zveze Slovenije," navaja Čuježeva. (nr)
Markacije pod snegom
Medtem ko po gozdu še lahko določimo smer poti s pomočjo markacij na drevesih (če le ni prevečsnega), je na odprtem to nemogoče, saj lahko že tanjša snežna plast prekrije markacije in zabriše pot. Klini in jeklenice, če že niso skriti pod snegom, so prekriti z njim ali s plastjo ledu. Pri izbiri poti/vrhov, pripravi in opremi je treba upoštevati mraz, krajši dan, zaprte planinske koče, manjše število ljudi v gorah, nevarnost proženja snežnih plazov, možnost zdrsa. Ne pozabimo, da veter na grebenih ustvarja snežne pasti, ki se lahko pod našo težo odtrgajo, zato hodimo nekaj metrov pod grebenom na privetrni strani.
Za obisk gora pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, poleg tega pa še dobre zimske pohodniške čevlje (lahko tudi plastične ali turnosmučarske za turne smučarje), gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, pohodne palice, kakovostno osebno zaščitno obleko pred vetrom, mrazom in mokroto, dobro termoizolativno obleko, zaščito pred močnim soncem, dovolj rezervnih oblačil in zaradi zaprtosti koč tudi dovolj tople tekočine in hrane. Obvezna tehnična oprema za gibanje v zimskih razmerah so cepin in dereze, med obvezno opremo sodi tudi plazovni trojček: plazovna žolna, sonda in aluminijasta snežna lopata. Vsa oprema pa ne koristi - še več, lahko je tudi nevarna, če je ne znamo uporabljati. Zato so zelo pomembni znanje, učenje in obnavljanje naučenega v praksi.