Večer v nedeljo, Gore: V množici do vrha / V Franciji našli trupla šestih smučarjev
V množici do vrha
Tatjana Vrbnjak: Največ planinskih pohodov je okoli novoletnih in prvomajskih praznikov, veliko jih je tudi na slovenski kulturni praznik, 8. februarja
V Sloveniji je vsako leto okoli 800 pohodov, planinskih pohodov pa naj bi bilo kar več kot 200. Tako kot obhodnice - Slovenska planinska pot, ob nastanku 1953. leta imenovana Slovenska transverzala, velja za sploh prvo obhodnico na svetu - so tudi množični pohodi značilnost oziroma posebnost slovenskega planinstva. Pojavljati so se začeli konec 60-ih in v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Natančne evidence o planinskih pohodih ni. Nimajo je niti v Planinski zvezi Sloveniji, saj pohode organizirajo planinska društva povsem samostojno, organizatorji pa informacij o njih zvezi pogosto ne javijo.
Nekateri planinci niso pristaši množičnega zahajanja v hribe, saj jih motita bučnost in v primerih, ko se pohoda udeleži več sto ali celo več tisoč ljudi, kar denimo velja za Pohod od Litije do Čateža, prevelika množičnost, drugi ob tem opozarjajo tudi na posledice za naravo. Nekateri pa se množičnih pohodov radi udeležujejo, in to iz različnih razlogov: eni predvsem zaradi druženja, saj na pohodih spoznavajo nove ljudi in srečujejo stare znance, drugi na ta način spoznajo nove kraje in planinske poti, spet tretje pritegne, da je poskrbljeno za vodstvo, varnost, vrnitev na izhodišče itd.
Večinoma v sredogorju
Za večino pohodov velja, da so dolgoživi in jih planinska društva tradicionalno organizirajo dolga leta, celo desetletja. Največ jih je okoli novoletnih in prvomajskih praznikov, sicer pa so organizirani v prav vsakem mesecu leta. Kar nekaj pohodov je "spominskih", posvečenih kakšnemu dogodku ali osebnosti - na primer bližnjega 8. februarja je mogoče izbirati med vsaj petimi planinskimi pohodi po Sloveniji. Večina pohodniških ciljev je v sredogorju, za zimske pohode je to praktično pravilo, saj so vsi z izjemo pohoda na dvatisočaka Peco organizirani v sredogorju.
Kakšna je razlika med pohodom in izletom? "Pravilno je reči množični pohod," najprej opozori Niko Guid, predsednik odbora za planinske obhodnice in akcije pri Planinski zvezi Slovenije in avtor knjige Planinske obhodnice in pohodi, in razlaga, da gremo na izlet individualno oziroma v svoji družbi in to v času, ki si ga določimo sami, in po poti, ki si jo izberemo sami, medtem ko je za pohod značilno, da je organiziran vsako leto na isti dan oziroma na isti termin (npr. drugo soboto v mesecu), kar se le izjemoma lahko spremeni (na primer zaradi kakšnega praznika). Za pohod je bistveno tudi to, da je 'odprt' za vso javnost in torej nanj niso vabljeni le nekateri, na primer člani določenega planinskega društva (četudi se lahko določijo kakšne omejitve - še posebno to velja za zimske pohode), pot je predpisana, planinski pohod mora imeti svoj dnevnik - denimo knjižico ali kartonček, v katerega lahko pohodnik vsako leto odtisne žig, organizatorji pa praviloma poskrbijo tudi za spominček (priznanje, značko itd.) udeležencem. Pohoda se ni treba udeležiti vsako leto, tisti, ki se ga udeležijo večkrat, pa so praviloma deležni posebne pozornosti.
Na cilj iz različnih smeri
Že 20. se bodo 8. februarja lahko udeleženci podali na zimski pohod Čaven. "Pristop je iz različnih smeri, poltretjo uro se hodi iz Lokavca, sicer pa so izhodišča tudi v Predmeji, Vrtovini in drugod, okoli 11. ure bo pozdrav vsem pohodnikom," pravi Vladimir Lemut iz PD Ajdovščina. Če bo vreme ugodno, pričakujejo najmanj 500 pohodnikov. "Pohoda se udeležujejo domačini in tudi obiskovalci od drugod. Ko je vreme ugodno, je pohod primeren tudi za družine," še razlaga. Startnine ni, imajo vpisno knjižico pohoda, koča je odprta, za varnost vsako leto skrbijo gorski reševalci. Čaven je zdaj sicer kopen, snega ni, kako bo čez dva tedna, se seveda še ne ve, priporoča se pač zimska oprema glede na vremenske razmere. Včasih so udeležencem podeljevali spominčke, ki pa jih zaradi pomanjkanja denarja zdaj več ne, saj bi v tem primeru morali razmišljati o uvedbi startnine. "Nekateri se pohoda udeležijo vsako leto, drugi pridejo samo enkrat," dejstvo, ki velja za praktično vse množične pohode, opiše Lemut.
Edini zimski pohod na dvatisočaka
Edini zimski pohod na dvatisočaka, na Peco, bo 21. februarja. Planinsko društvo Mežica ga organizira že 27. leto zapored, odpadel je samo enkrat. "Dom na Peci leži na višini 1665 m, vrh je na 2126 metrih in razmere na našem pohodu so lahko 'prave' zimske in običajno tudi so. Lani je dobršnemu delu pohodnikov uspelo priti na vrh, nekaterim pa ne, ker so se razmere spremenile in smo pot zaprli zaradi vetrovnega vremena," razlaga predsednik PD Mežica Rudi Burjak. Kako pohod sploh nastane, kako se je denimo začel pohod na Peco? "Planinci iz okoliških planinskih društev, ki so pozimi zahajali na Peco, so izrazili željo, da bi se začelo na Peco organizirano voditi in da bi bil Dom na Peci ob tej priložnosti odprt, saj je bil tedaj pozimi zaprt. PD Mežica je pobudo prevzelo in že prvega pohoda se je udeležilo 176 planincev," razlaga Rudi Burjak in dodaja, da je ta pohod povezan s pohodom na Stol, ki je bil ukinjen zaradi varnosti in je PZS podprla rešitev, da se obdrži pohod na Peco kot zimski pohod na dvatisočaka; drugi zimski pohodi namreč ne vodijo do tako visokih ciljev.
Število udeležencev je odvisno predvsem od vremena. "Če bo vremenska napoved dobra, bo gotovo več kot 500 ljudi. V nasprotnem pa pridejo gorniki, ki jim vreme ne dela posebnih težav in gredo na pot v vsakem vremenu. Pohoda ne odpovedujemo niti ga ne prestavljamo. Udeležence evidentiramo v domu na Peci, tako da je do tja mogoče iz različnih izhodišč, nato pa po lahki markirani poti na vrh. Kočo damo v pogon že kakšna dva dni prej, da je res vse pripravljeno," razlaga Burjak. Udeleženci so ne le iz vse Slovenije, ampak pridejo tudi planinci iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, celo Italijani so že bili, tako da je pohod že mednaroden. "Za pohodnike imamo pripravljene značke: za štiri pohode podelimo bronasto značko, za sedem pohodov srebrno in za deset pohodov zlato, za 25 pohodov na Peco pa smo uvedli kipec kralja Matjaža, podelili smo ga že vsaj petim udeležencem. Veliko pohodnikov pa se niti ne evidentira, ampak se pohoda zgolj udeležijo, ker si želijo na Peco pozimi: ker je pohod organiziran, se počutijo bolj varne, tu se tudi srečujejo s prijatelji, nova znanstva in stiki se navezujejo ne le med planinci, ampak tudi med planinskimi društvi."
Peca pozimi (Bogdan Tušek) (Petra Lesjak Tušek)
Previdnost je vedno potrebna
Velik poudarek je seveda na varnosti. Pohod spremlja 10 do 15 gorskih reševalcev, štiri ali pet gorskih policistov, vodniki PD Mežica in vodniki planinskih društev, ki na pohod pripeljejo pohodnike. "Ravnamo se po navodilih gorske reševalne službe. Gorski reševalci tudi prej pregledajo teren, nevarna območja označijo, če je to potrebno, z raznimi zastavicami, opozorilnimi napisi, potegnejo vrvne ograje, na nevarnih mestih čakajo. Gorska policija spremlja potek pohoda, kontaktira s pohodniki. Dom je odprt, ogrevan, ponuja hrano in pijačo," našteva Burjak.
Obvezni sta zimska oprema (dereze, palice, ustrezna obutev in obleka in ostala zaščitna oprema) in ustrezna kondicijska pripravljenost. Dereze so potrebne. Tudi če teren ni poledenel, se to zgodi, ker se zaradi množice ljudi pot zgladi: pristop na vrh ni toliko problematičen, bolj spust navzdol, pri katerem je večja možnost zdrsa. "Ljudi opozarjamo in tudi planinci so izkušeni ter znajo pravilno stopati, tako da doslej težav zaradi poškodb še nismo imeli," pravi Burjak.
Četudi je kopasta Peca dokaj varna glede plazov, previdnost ni nikoli odveč. Tudi megla je lahko nevarna - planinci so se v njej že izgubili. "Ne smemo podcenjevati planin, zimskih razmer in niti svojih sposobnosti," pravi Burjak. Se pohoda udeležijo dobro pripravljeni planinci? "Ja, pretežno so udeleženci kondicijsko dobro pripravljeni, nekdo, ki je nepripravljen in ni navajen hoje, pozimi na tako pot verjetno niti ne bo šel. Se pa zgodi, da nekateri ne gredo na vrh, ampak počakajo v koči - na primer iz Podpece do doma je uro in pol do dve uri hoje, od doma do vrha še uro in pol, in če vidijo, da bi lahko bil problem, ostanejo v koči. Vodniki pa 'svoje ljudi' tudi poznajo, jih na pohod ustrezno pripravijo, kdaj pa koga tudi pustijo v dolini, če ni primerno opremljen ali kondicijsko pripravljen. Tudi ti pa imajo v nižinskem delu Mežiške doline kaj početi: Podpeca je zelo lepa in se lahko tam sprehodijo, dokler se skupina ne vrne s planine, lahko obiščejo Podzemlje Pece, 20 minut je do naše koče na Pikovem ..."
Tatjana Vrbnjak
V Franciji našli trupla šestih smučarjev
Reševalci so danes našli trupla šestih francoskih smučarjev, ki jih je v soboto med turnim smučanjem v gorski verigi Queyras v francoskih Alpah zasul plaz.
Šesterica izkušenih smučarjev, starih med 50 in 70 let, se je v soboto odpravila na turno smučanje, pri čemer so očitno sprožili plaz.
Trupla prvih treh smučarjev so našli ob zori ob vznožju plazu v manjši dolini na nadmorski višini 2500 metrov, nato pa so morali iskalno akcijo prekiniti.
Skupina 18 reševalcev je ob pomoči helikopterja in reševalnih psov kasneje v plazu našli še trupla preostalih ponesrečencev.
V Franciji plazovi vsako leto odnesejo okoli 30 življenj. Od začetka letošnje zimske sezone je umrlo 11 ljudi, navaja francoska tiskovna agencija AFP. (spletno uredništvo, sta)