Slovenske novice, Vladimir Jerman: Z avtom trčil v hrast in izginil. ... 26-letni Andrej Seljak ... proti domu — ... Tudi v Sloveniji razvijamo novo obliko pomoči v takšnih primerih op.o.
V nedeljo, uro čez polnoč, je za serpentino pri kamnolomu v gosti megli avto trčil v drevo — Nekaj krvi in najbrž nehote izgubljeni mobilnik nakazujejo, da se je Andrej znašel v hudih težavah — Po treh dneh intenzivnega iskanja ga še vedno niso našli — Upanje, da bi se kljub mrzlim nočem lahko še vse končalo srečno, vzbuja predvsem dobra telesna kondicija pogrešanega
Gore, 9. decembra
Vas Gore, ki leži na zakraseli planoti vzhodno nad Idrijo, se koplje v zimskem soncu. Približno 90 vaščanov pa zelo skrbi, kaj je z njihovim 26-letnim Andrejem Seljakom. Vrata njegove domače hiše so zaklenjena, saj so se tudi mama Emilija, oče Ivan in tri leta mlajša sestra Vesna pridružili gasilcem in policistom, ki iščejo Andreja že tretji dan zapored. Žal še brez uspeha in celo brez oprijemljivejše sledi, kje bi ga našli.
Ob mobilnik
Andreja je sorodnica in vrstnica z Gore nazadnje videla v soboto zvečer v idrijski kavarni. Preden bi se odpravila domov, ga je nameravala še vprašati glede prevoza. A ko se je približala ura odhoda, da bi se o vožnji pogovorila z Andrejem, ga v kavarni ni bilo več.
Po podatkih iz policijskega vira in drugih se je Andrej – sicer je veljal za previdnega voznika – za volanom svojega clia na strmi serpentinasti cesti iz mesta proti domu ponesrečil v nedeljo okoli enih zjutraj. Po prvem ostrem zavoju za tablo Idrija, pri kamnolomu, je zapeljal na levo polovico cestišča. Z vozilom je trčil v hrast ob robu, sicer bi zdrknilo po strmem, z drevjem poraščenem bregu. Pozneje so poškodovanega clia našli na kraju nesreče, fanta pa še nikjer.
Zaradi krvi v avtomobilu, menda je bila počena tudi prednja šipa, sklepajo, da se je v nesreči telesno poškodoval. Toda ni prišel domov, k nikomur se ni zatekel, tudi zdravniške pomoči ni iskal. Ko so policisti preiskovali okolico, jih je presenetilo, da so v že omenjenem bližnjem opuščenem kamnolomu našli Andrejev mobilnik, bankovec za pet evrov in še neki manjši predmet. Domnevajo, da jih ni odvrgel namerno, ampak nevede izgubil.
Ker ga do takrat niso našli, je v nedeljo ob 9. uri stekla iskalna akcija policistov, vodnika s službenim psom, policistov gorske policijske enote, gorskih reševalcev iz Tolmina, vodnikov psov za iskanje pogrešanih oseb in gasilcev iz PGD Idrija, Dole in Cerkno. Pozneje se je iskanju pridružil policijski helikopter. Preiskali so širše območje Kovačevega Rovta ter naselij Dole in Gore s širšo okolico, a kot bi se pogrešani vdrl v zemljo. V ponedeljek so iskanje že ob osmih nadaljevale ekipe idrijskih in dolskih gasilcev, policijskih enot, gorske reševalne službe, približno deset prijateljev pogrešanega iz Alpinističnega odseka Idrija ter osemnajst vodnikov s psi. Nekatera območja so prečesali znova, iskali so tudi širše. Brez uspeha. Zato so danes zjutraj iskanje nadaljevali, pridružili so se nekateri novi iskalci, med njimi gasilci iz Tolmina in Dolenje Trebuše.
Okrvavljen v megleni noči
Kam bi se Andrej izgubil v domačem okolju, na cesti, ki jo povsem pozna, ostaja velika uganka. Nam se je zdelo nenavadno že to, da se ni po nesreči nagonsko usmeril proti mestnim lučem Idrije v dolini. Dokler nam ni domačinka pojasnila, da je bila tisto noč izjemno gosta megla, zaradi nje mestnih luči zanesljivo ni mogel videti. Morda zaradi megle ni našel poti do prve bližnje, komaj dvesto metrov oddaljene hiše.
Ljudje domnevajo, da je Andrej v prometni nesreči dobil poškodbe glave. Morda je tudi zato izgubil sposobnost pravilne, zaradi goste megle seveda še otežene orientacije. Morda je orientacijo izgubil kje pozneje na poti. Morda ga je popadla slabost in je kje obležal, se v kraškem svetu zavlekel v kakšno jamo, nemara padel v razpoko. Zaradi mrzlih noči je v naravi velika nevarnost podhladitve, še posebno za ranjenega, šibkega človeka.
Krvave solze
Bolečino negotovosti, kaj je z Andrejem, občuti vsak od devetdesetih sovaščanov. O njem pripovedujejo samo pohvalno.
Srednjo lesarsko šolo je opravil v Novi Gorici, na ljubljanski biotehniški fakulteti je nekje okrog diplome. Je zelo družaben in vesel fant, resen in delaven, vešč dela na kmetiji in v gozdu. To poletje so ga veliko videvali pri košnji in pripravljanju drv. Seljakovi imajo ovce, z očetom sta občudovana mojstra za striženje ovac.
Vendar je znal še marsikaj. Že v mladosti se je pridružil gasilcem. Nogometna ekipa PGD Dole se je udeleževala številnih turnirjev in Andrej je bil nepogrešljiv član moštva.
Z vrstniki je rad zahajal na koncerte stare rockovske glasbe, poleti pa na morje: »S šotori v Strunjan. Pa vsakokrat je moral takoj preplezati sva drevesa v kampu! Ribe so mu bile najljubša jed, obvezno jih je zalil z laškim pivom. Da bodo ribe plavale, se je pošalil.«
S prijatelji je malce za vasjo neštetokrat plezal v naravni steni pod Marutnim vrhom z okoli dvajsetimi smermi različnih težavnostnih stopenj. Plezal je še vse več, o Andrejevih podvigih so poročale Alpinistične novice. S kolegi Jankom Smolnikarjem, Andrejem Mivškom, Davorjem Velikanjem, Andrejem Jerebom in še kom iz idrijskega alpinističnega odseka je preplezal Tumovo smer v severni steni Jerebice, Zajedo v Nad Šitom glavi, severno stran Mojstrovk, smer Dalmatinski san v Velikem Bukovcu nad Omišem in še marsikaj. S Petrom Bajcem sta o plezanju v krušljivi steni posnela kratek film Krvave solze, ki si ga lahko ogledate na YouTube.
Ni le plezal, v hribe je hodil tudi kot planinec, pa smučal je, tudi turno.
O Andreju pripovedujejo, da je zdržljiv kot malokdo: »Nekoč smo se po občnem zboru gasilcev odločili za nočni pohod na Javornik. Vsi so skočili domov, da se bolje oblečejo in obujejo, le Andrej ne. Njemu je zadostovala majica s kratkimi rokavi.«
Zato pri vseh tli močno upanje, da v kakem skritem kraju morda hudo ranjen, a živ, Andrej čaka reševalce. Med mnogimi ga iščejo vsi najtesnejši prijatelji. Kakšna sreča bi bila, da ga kateri najde!
Soseda, ki je morala ostati doma, v solzah vzdihne: »Upajmo, da mu je namenjeno še dolgo življenje, temu fantu!«
Andrej Seljak se je v nedeljo s svojim cliom odpeljal proti domu v vas Gore. V gosti megli je z avtom trčil v drevo in izginil. Po treh dneh intenzivnega iskanja ga še vedno niso našli.
Gore - Vas Gore, ki leži na zakraseli planoti vzhodno nad Idrijo, se koplje v zimskem soncu. Približno 90 vaščanov pa zelo skrbi, kaj je z njihovim 26-letnim Andrejem Seljakom. Vrata njegove domače hiše so zaklenjena, saj so se tudi mama Emilija, oče Ivan in tri leta mlajša sestra Vesna pridružili gasilcem in policistom, ki iščejo Andreja že tretji dan zapored. Žal še brez uspeha in celo brez oprijemljivejše sledi, kje bi ga našli.
Ob mobilnik
Andreja je sorodnica in vrstnica z Gore nazadnje videla v soboto zvečer v idrijski kavarni. Preden bi se odpravila domov, ga je nameravala še vprašati glede prevoza. A ko se je približala ura odhoda, da bi se o vožnji pogovorila z Andrejem, ga v kavarni ni bilo več.
... > Delo.si