Večer, Gore - Gabrijel Toplak: V hribih so marca še vedno zimske razmere, ki jih ljubitelji turnega smučanja nadvse radi izkoristijo. Strokovnjaki priporočajo, da se takšnih podvigov lotijo dobro fizično in psihično pripravljeni.
Čeprav sta do konca koledarske zime manj kot dva tedna in so predvsem nižje ležeča območja že povsem pomladanska, v gorah še vedno vladajo zimske razmere. Prav takšne razmere in sončni žarki so med ljubitelji zimskih športov nadvse priljubljeni, opozarjajo strokovnjaki, saj jim že omogočajo tako imenovano spomladansko smuko, kar je v teh časih v gorah lahko še posebno nevarno. Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, ki je tudi alpinist in gorski reševalec, glede na razmere v gorah opozarja na previdnost in upoštevanje splošnih napotkov za hojo pozimi v gorskem svetu, kar velja tudi za turno smučanje.
Cilj ni vedno osvojitev vrha
Turno smučanje v gorskem svetu je oblika gibanja s pomočjo turnih smuči in za marsikoga najlepša oblika zimske rekreacije, ki lahko združuje alpinizem, zahtevne alpinistične spuste ali pa lahkotno pohajkovanje po zasneženi gorski pokrajini. "Turni smuk pomeni gorniško dejanje, ki ga opravimo pretežno s pomočjo smuči, saj nam olajšajo gibanje v zasneženi pokrajini ter omogočajo hitrejše in varnejše gibanje. Cilj turnega smuka ni vedno osvojitev vrha, saj si lahko ob pomoči turnih smuči skrajšamo dostop do gore in tudi sestop z nje, prav zato je potrebna osnovna turnosmučarska oprema. Turnega smučanja si ne moremo predstavljati brez turnih smuči, ki omogočajo gibanje po zasneženi pokrajini. Z njimi se gibljemo lažje, hitreje in varneje. Dolžina smuči se določi glede na telesno višino turnega smučarja, a naj bi bile deset do dvanajst centimetrov krajše. Od alpskih smuči so lažje, predvsem zaradi včasih dolgotrajne nošnje, razlike pa so vidne tudi v večjem stranskem loku, širini smuči pod čevljem, trdnosti in vzdolžnem loku," je pojasnil Šerkezi. Med najpomembnejše dele opreme, saj omogočajo hojo s smučmi, sodijo tudi vezi, ki se med hojo na osnovi preprostega mehanizma dvigajo, medtem ko se za spust vez blokira, da dobi lastnosti alpske vezi, ki omogočajo smučanje. "Tudi na srenače ne smemo pozabiti, saj so neke vrste dereze za smuči, ki omogočajo gibanje po trdem, zbitem snegu, kjer kože ne primejo, vendar nikoli ne smejo biti nadomestek za dereze in cepin," poudarja sogovornik in nadaljuje, da so nadvse pomemben del turne opreme tudi tako imenovane kože, ki so bolj znane kot psi, ki turnemu smučarju omogočajo hojo s smučmi navkreber. "Pse" si namreč nalepi na drsno ploskev smuči, s čimer doseže trenje na podlago, zato mu omogočajo gibanje naprej.
Enodelne smučarske palice so zanesljivejše
Pri premagovanju zasnežene gorske pokrajine so potrebni tudi turnosmučarski čevlji, ki morajo po besedah sogovornika zadostiti dvema pogojema. "Primerni morajo biti za dolgotrajno hojo in hkrati tudi za smučanje, zato se od običajnih smučarskih čevljev razlikujejo po posebnem mehanizmu, ki omogoča, da je čevelj med hojo turnega smučarja gibljiv v gležnju, pri smučanju pa mu omogoča optimalen kot in oporo za smučanje. Ustrezna guma na podplatih smučarskega čevlja pa skrbi tudi za relativno dobro hojo v snegu," pravi Šerkezi, ki pomembno vlogo za oporo pri vzpenjanju in vzdrževanju ravnotežja pri spustu pripisuje palicam. Pri turnih smučarjih so v večini primerov dvodelne oziroma zložljive iz aluminijevih zlitin, večja gibljiva krpljica na spodnjem delu palice pa preprečuje ugrezanje v sneg in zdrs. Turnim smučarjem, ki se lotevajo zahtevnejših spustov, priporoča enodelne smučarske palice, saj so te zanesljivejše. "V osnovno turnosmučarsko opremo prištevamo tudi plazovni trojček (plazovna žolna, sonda in lopata) ter opremo vsakega gornika, kot so alufolija, prva pomoč, čelna svetilka, sončna očala in krema z zaščitnim faktorjem, piščalka, čelada, rezervne rokavice in kapa."
Na vprašanje, kdaj ni dobro, da bi si privoščili turno smučanje, Šerkezi odgovarja, da vselej, ko obisk gora ni primeren tudi brez turnih smuči. To je ob povečani nevarnosti snežnih plazov, slabem vremenu, megli in podobnih vremenskih nevšečnostih. "Veliko znanja in izkušenj lahko pridobimo v okviru usposabljanj PZS in planinskih društvih, ves čas pa je zaželeno spremljati razmere v gorah in poznati celotno zgodovino snežne odeje ene sezone. Slednje lahko med drugim izvemo, če upoštevamo nasvete bolj izkušenih, kot so denimo PZS, Gorska reševalna zveza Slovenije in Agencija RS za okolje, ki ves čas opozarjajo na nevarnosti in poudarjajo pomen preventive. Lahko obiščemo tudi dneve varstva pred snežnimi plazovi in obnovimo svoje znanje. Še najbolje je, če se zavedamo, da nam nobena spletna stran sama po sebi ne zagotavlja ustrezne varnosti. Za takšne podvige moramo biti dobro fizično in psihično pripravljeni, saj gore in turna smuka niso 'poligon za hujšanje'," je sklenil Šerkezi.
Gabrijel Toplak