Radio Dur, 18.03.2004 – Miha Pavšek: Vse kar je prav, ko smo se prejšnji teden navduševali nad marsikje rekordnimi višinami snega za marec, pa nas je udarila, po temperaturah sodeč kot strela z jasnega pozna pomlad. A le brez skrbi, že jutri bo malo bolje, za konec tedna pa se bo vse skupaj spet vrnilo v ustaljene okvire.
Górniška popotnica
Če smo še pred desetimi dnevi veselo oziroma kakor kdo kidali sneg, pa je sedaj slika povsem drugačna. Prejšnji ponedeljek zjutraj je bilo v Ljubljani še 42 centimetrov snega, danes pa smo si lahko že ogledovali popke na drevju in še kakšne druge, namreč najpogumnejših mladenk. V teh dneh so zjutraj topla oblačila zelo dobrodošla, medtem ko so nam popoldne, ko se vračamo domov povsem odveč, skorajda v napoto. Kar naenkrat bodo iz tal »eksplodirali« spomladanski trobeči in zvončkljajoči znanilci, ptičje petje pa občasno že preglasi kakšen pogovor v parku ali pa kje na gozdnem robu. Pomlad je tako rekoč hipno preplavila naše kraje (tudi zaradi zimske zamude), v soboto zjutraj, ko stopi Sonce v ozvezdje Ovna, pa se začne še koledarska. Potrdili jo bomo konec prihodnjega tedna, ko bomo spet premikali urine kazalce.
Pomlad je čas prebujanja po zimskem spanju, poln življenja, energije ter nove moči, saj začenja Sonce nov ciklus po nebu. Kakšen dan ali dva se za spomladansko utrujenost še lahko izgovarjate na hitre temperaturne spremembe, potem res ne več. Zima pa še ni rekla zadnje besede, spet se namerava izkazati že v prvih dneh prihodnjega tedna. V torek, ko se bodo padavine okrepile in razširile nad vso Slovenijo bo snežilo zopet precej nizko, krajevno tudi pod 1000 m. In kaj lahko se zgodi, da bo tudi tokratno poslabšanje vremena večdnevno, za nekaj dni pa bodo najvišje dnevne temperature zraka po nižinah spet pod 10 C. V tolažbo nam torej ostane dejstvo, da bo sobota še suha, z nekaj sreče pa moda še tudi del nedelje. Pa tudi sicer v nedeljo še ne bo kakšnega hujšega deževja, nekaj več škropljenja bo le vzdolž hribovitih in goratih pregraj Z in J Slovenije, zato si izberite za dejavnosti na prostem raje kraje v osrednji, vzhodni in SV Sloveniji.
Ker vreme ob koncu tedna ne bo naklonjeno kakšnim večjim gorskim podvigom, se tudi mi odpravljamo na hribčke, natančneje »le« na Koseški hrib (467 m), nepomemben, gozdnat vrh v vpadnici brniške letališke steze. Miru tam res ne bomo našli, je pa ob vznožju druga zanimivost, ki bo pritegnila predvsem najmlajše »migetalčkarje«, ki so še kako zagreti za izlete v naravi, kadar imajo opravka z vodo. No, za njih bo zanimivo tudi opazovanje jeklenih ptic, na vrhu je narejena celo poseka v smeri proti letališču, tako da lahko s prostimi očmi spremljate vzlete in pristanke letal. Leteče pošasti pa bodo verjetno manj zanimive, kakor pa mlinčki ob njihovem vznožju. Da, prav ste slišali, severovzhodno od vrha je ob vznožju hriba v dolinici, kjer teče manjši potoček (ta je v teh dneh, ko se je stopilo toliko snega še posebej vodnat!), postavljenih prek 100 mlinčkov. Tam stojijo že nekaj let (natančneje od leta 1997), postavil pa jih je eden od domačinov, menda upokojeni mizar, ki jih skupaj s svojimi sokrajani tudi redno vzdržuje. Seveda pa niso vsi enaki in na istem potočku!
Do mlinčkov pod koseškim hribom pridemo najlažje iz Suhadol, večjega kraja v povirju Pšate. Če se peljemo iz Mengša proti Brniku zavijemo za bencinsko črpalko na levo in naprej skozi vso vas. Ko se konča asfalt, nas makadamska cesta pripelje na mostiček prek Pšate, kjer zavijemo spet na levo in ji sledimo vse do vznožja nižjega hriba. Tu že lahko pustimo jeklenega konjička, saj je do mlinčkov le še kakšne pol ure hoda, kolesarji pa boste šli seveda lahko na kolesih prav do cilja. Cesta zavije pod hribom na desno, po njej pa gremo še kakšen kilometer in pol, ko se spremeni v kolovoz. Kmalu nas na kolovozu usmeri na levo tabla, sicer pa lahko tukaj mlinčkom že tudi prisluhnemo. Kako, prosim? To pa naj ostane skrivnost, kakor tudi njihovo natančno število in vse kar sodi poleg. Edino kar vam izdamo je to, da je tam tudi malce pravljično! Sicer pa je zdaj omenjena pot od Suhadol naprej tudi markirana. Če se boste odločili še za vzpon na Koseški hrib vzemite s seboj še blazinico za žig, da bodo lahko najmlajši z vrha odnesli nekaj za spomin. In ne ženite si preveč k srcu, če vas ujame kakšna kapljica dežja, tudi za to je namreč pri mlinčkih poskrbljeno.
Gorniški pozdrav, Miha