Radio Dur, 19.10.04 - Miha Pavšek: Tokrat le za arhiv, ker zamujamo, pa vseeno. Morda se najde še kdo, ki ga zanimajo stare novice, časopisi ali pa izleti. Gorjance res velja obiskati, še posebej v dneh, ko je zahodna polovica Slovenije "pod močo", medtem, ko so tu še na suhem.
Gorniška popotnica
Za nami je še en moker vikend, na katere pa smo v letošnjem letu že navajeni. Kako mokro je (in še bo?) leto 2004 nam pove že podatek, da smo v Ljubljani in še marsikje drugod po Sloveniji dosegli povprečno letno količino padavin, preračunano iz podatkovnega niza za obdobje zadnjih tridesetih let. Pred nami pa sta še dobra dva meseca, od katerih vsaj prvi ni znan po tem, da je suh. Ponedeljkov Luka, »ki repo puka, v roke huka ali sneg prikuka«, je to pot malo pohitel, saj nas je obiskal že minuli konec tedna. V visokogorju Julijcev je zapadlo že skoraj meter snega, ki se sicer hitro seseda, a pobralo ga tam skoraj zagotovo ne bo več. Sneg je pobelil vse gorske cestne prelaze, zaradi močnih padavin pa naj bi ga menda videli tudi v Beli krajini. Belina te pokrajine seveda ni povezana s snegom, temveč z brezami. Kaže, da si jih bomo lahko ogledali bolj od blizu prav za konec tega tedna, ko se bo vreme bolj ali manj že »osušilo«. In to ne le za dan ali dva, temveč kar za dalje časa.
Kako je z bližajočim, zaradi praznikov podaljšanim vikendom in šolskimi počitnicami ter vremenom tokrat še ne bomo omenjali, čeprav je splošno znano, da se za praznike kaj rado pokvari. Le kako, da vreme ni ženskega spola, ko pa je včasih tako muhasto, nepredvidljivo in težko razumljivo? Ker so torej vremenski izgledi za konec tedna obetavni vas vabimo na belo promenado, natančneje na razgledišče, od koder jo bo moč opazovati. Pustimo že na miru ženske in vremenske muhe in se raje odpravimo na Gospodično na Gorjance, apnenčasto hribovje med dolino Krke na severu in Karlovško kotlino na jugu. S 1178 m je najvišji Trdinov vrh, ob katerem stoji cerkvica sv. Jere, blizu nje pa so kasneje sezidali še drugo, posvečeno svetemu Iliji. Tu seveda pazite, da se ne boste na meji prekucnili na ono stran, pa čeprav je čezmejno spotikanje v zadnjem času med nekaterimi Kranjci zelo priljubljena oblika rekreacije.
Večina obišče raje prijaznejši del Gorjancev, namreč okolico studenca Gospodična, kjer je tudi planinski dom. Sprehod po čudovitih travnikih in jesensko pisanih gozdovih okrog Gospodične bo v teh dneh kar pravo okrepčilo za dušo in telo. Med studencem in bližnjo cerkvico je na križišču gozdnih cest tudi skala imenovana Krvavi kamen, ki je kot nalašč za podrobnejše študiranje Trdinovih povesti in bajk, v katerih nastopajo rokovnjači in orožniki. Rdečkasta barva skale po vsej verjetnosti le izdaja prisotnost kovinskih mineralov. Poleg pisatelja Trdine je za Gorjance pomemben tudi geolog in botanik Ferdinand Seidl (1856 ? 1942), ki je tod okoli kar precej botaniziral. Prav na njegovo pobudo so po prvi svetovni vojni poimenovali najvišji vrh Gorjancev po Trdini, zavzemal pa se je tudi za ureditev studenca Gospodična.
Najboljše izhodišče za Gospodično je vas Gabrje, v katero pridemo, če v Novem mestu sledimo oznakam proti Šentjerneju in zavijemo v Malem Slatniku proti jugu. Od tam pa nas ves čas vodijo zanesljive oznake. Morda vas bo ta izlet pomladil, kot se je to zgodilo gospe z Mihovskega gradu, ki se je zavzela za gobavega berača. Ta ji je dal v zahvalo gorjanski koren, pri tretjem studencu pa se je po tretji kupici še povsem pomladila. Od tod namreč tudi ime studenca Gospodična. In da bo mera ženskih zadev polna, držimo pesti, da nas prav za ta konec tedna in njegovo nadaljevanje obišče babje poletje, pa čeprav z zamudo. Vročine ne bo več, temperature okrog 20 °C pa so gotovo najprimernejše za pohajkovanje na soncu. Marsikje vztraja na trti še osamljen, a sladek grozd, na drevesu sadež ali kostanjev ježek (poln, se razume!), toplota pa bo zbezala na plano tudi še kakšno gobo. Uživajte na veliko v številnih majhnih radostih tudi ta konec tedna, saj bomo prihodnji vikend z »vzvratnim« premikom urinih kazalcev še korak bliže zimskemu času!
Gorniški pozdrav, Miha