Radio Dur, 22.04.2004 – Miha Pavšek: "imam to čast, da napovem dva sončna dneva," je dejal sinoči dežurni napovedovalec vremena na "nacionalki". A za praznike (če jim zaposleni sploh lahko tako rečemo!), kaže bolj, ne pa povsem kislo. Bo treba pač vse skupaj malce posladkati tudi z miganjem!
Górniška popotnica
Tudi letošnje aprilsko vreme se ni izneverilo dolgoletni tradiciji, konec koncev pravi tudi eden od vremenskih pregovorov, da »če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje.« Menda si ne želite, da bi se kisalo prihodnji, teden, ko so prazniki? Res pa je, da se na letošnjem koledarju niti ne poznajo kaj dosti, vsaj zaposlenim. Že res, da imajo šolarji »ta kratke« počitnice, zaposleni pa se bomo morali pač znajti po svoje. Mimogrede, ste se že kdaj vprašali, zakaj naša zakonodajna oblast dandanes ni tako modra, kot že mnogo pred njo cerkvena, ki je na primer določila enega od prazničnih dni na vsakoletni ponedeljek po velikonočni nedelji? Zakaj ne bi imeli potemtakem še »osvobodilnofrontni« ponedeljek ali na primer vsaj »delavski« petek? Za izhodišče oziroma določitev tovrstnih prazničnih petkov in ponedeljkov bi lahko vzeli kakšno od spomladanskih luninih men, morda za spremembo kar mlaj ali prazno luno.
Luna menda še ni sporna, pa čeprav je ne vidimo »v barvah« in bi nam vsaj v tem pogledu še kako koristila. Torej glasujmo za luno in imeli bomo več dela prostih dni, kot jih že ima večina naših skorajšnjih »sozveznikov«. In pri vsem tem pridružitvenem cirkusu ob vznesenih besedah naših bisernih retorikov nikar ne podležite neprijetnemu občutku, da smo bolj za na Luno, kot pa za v Evropo. O prazničnem vremenu zaenkrat le toliko, da niso tako za konec tedna kot tudi za prvi del praznikov obeti nič kaj dobri. Vsaj ne za tiste, ki prisegamo na dejavnosti na prostem. Že v soboto čez dan se bo ohladilo, v nadaljevanju pa bo vreme mrzlo (prehladno za zadnjo dekado aprila), nestanovitno z nekaj sonca in padavinami), pri čemer težko napovemo, kateri tip vremena bo prevladoval po posameznih dnevih. Občasno rahlo sneženje se bo z začetnih visokogorskih postopoma prestavilo tudi v sredogorske »višave«. Morda ni odveč namig, da bo lepše na Primorskem, torej jugozahodno od dinarski visokih planot, kar bi veljalo izkoristiti.
S predlogom za cilj enega od prazničnih izletov se v današnji popotnici ne bomo ukvarjali, morda le namig - letošnje spomladanske vode v dolinah pod gorami so bučne kot že dolgo ne! Seznanili se bomo z desetimi islandskimi zapovedmi za varno gibanje po gorah, kot jih našel zapisane nekje v Islandiji znani gorniški kronist, sicer tudi zdravnik postaje GRS Kamnik France Malešič. Ne začni dolge poti brez vaje, je prvi med njimi in govori o načelu postopnosti pri zahtevnosti in dolžini gorniških podvigov. Povej nekomu, kam si namenjen in kdaj pričakuješ, da se boš vrnil, pravi drugi, ki še kako drži. Možnost, da se boš rešil iz težav je v tem primeru nekajkrat večja. Pozanimaj se za vreme in vremensko napoved ter poslušaj izkušene gornike, nam veleva tretja zapoved in to velja tako doma, na začetku ture kot tudi med njo. Bodi pripravljen na slabo vreme in nezgode celo na kratkih sprehodih, je četrto priporočilo, ki bi ga lahko poenostavili v pripravi se na najslabše in upaj na najboljše!
Peta od islandskih zapovedi za varno gibanje po gorah nam veleva, da se zmeraj spomnimo na zemljevid in kompas, pa čeprav ju v praksi uporabljamo zelo malokrat. Najpogosteje pa prav takrat, ko nam gre za nohte. Nikoli ne pojdi sam, je naslednja od zapovedi, ki nam pomaga predvsem v primeru nesreča. Včasih ne potrebujemo prav dosti, da nam je onemogočeno napredovanje (osji pik, prebavne težave,...). Obrni se ob pravem času, pa čeprav tik pod vrhom ali pa že ob vznožju. Ko spoznaš, da nisi kos gori in razmeram je lahko pogosto že prepozno! Čuvaj svoje moči, pravi naslednja, osma zapoved, saj se lahko tudi tik pred ciljem zadeve zapletejo, tako tehnično kot tudi časovno. Poišči zavetje, ko je še čas, nam veleva predzadnja zapoved, ki ni prav nič iz trte zvita, saj je iskanje zavetja v času, ko nimamo več drugega izhoda veliko bolj naporno, pogosto že skorajda nemogoče oziroma nam ponuja le polovično rešitev problema v primerjavi s poprejšnjim izborom zavetja. Zadnja zapoved nas podučuje o tem, da moramo vedno vzeti s seboj najnujnejšo opremo, tudi če gremo le na »Sosedov Kucelj«. Takole, mnoge od zapovedi že poznate, pa vendarle je prav, da jih tu in tam obnovimo, saj je »ponavljanje mati učenja.« Zdaj pa le hitro na miganje!
Gorniški pozdrav, Miha