Radio Dur, 12.02.2004 - Miha Pavšek: pa si je pokrajina vsaj za nekaj dni spet nadela zimski plašč. Pa ne, da vas je danes zjutraj presenetil sneg? Tolažite se lahko s tem, da niste bili edini, še več, presenetil je celo za njegovo napovedovanje prvo poklicane. Seveda ne bo veselje šolarjev, ki so tik pred počitnicami, zato nič manjše!
Gorniška popotnica 12.02.2004
Smo šele (ali pa že, če ste ljubitelj toplejših časov) sredi februarja in že svečnica nam je nakazala, da zima še ni rekla zadnje besede. Kdor je bil zadnje dni v gorah (tokrat sem bil med temi srečneži tudi avtor teh vrstic), to še kako dobro ve. Kljub temu, da so vremenski obeti za konec tedna ugodni, pa je tam zgoraj trenutno precej več trdega kot pa mehkega, snega namreč, če lahko sploh še tako rečemo tanjši ali nekoliko bolj debeli ledeni skorji, ki prekriva večji del površine snežne odeje. Na skorjo, klože in odjužen sneg je prejšnji teden, natančneje v soboto, rosilo ali rahlo deževalo. Padavine je zaključilo kratkotrajno sneženje, nato pa je stisnil mraz. Zdaj je zelo velika predvsem nevarnost zdrsov, če bo v prihodnje kaj več novega snega, pa so take površine tudi idealna podlaga za proženje snežnih plazov. Čez dan se sneg ojuži le na izrazito prisojnih legah.
Hoja je zaradi različno debele ledene skorje, ki te ponekod drži, drugje pa ne, zelo otežena, višje pod grebeni in na njih pa je možna le z derezami, seveda ob spremstvu cepina. Tudi na smučeh se lahko vzpenjamo le s pomočjo srenačev, kovinskih zobatih nastavkov, ki jih pritrdimo pod turne pancerje in preprečujejo bočno zdrsavanje pri prečenju tistih delov poti, ki so v trdem, mestoma celo poledenelem snegu. V takih primerih se namreč zelo zmanjša oprijem psov, umetnih kož, ki nam sicer omogočajo vzpenjanje, zato si moramo pomagati s prej omenjenimi kovinskimi dodatki. Na položnem svetu je zdrs nevaren, na strmejšem pa pogosto tudi usoden. Ste se že kdaj vprašali, kako je pri snegu z zvoki oziroma hrupom? Padajoče snežinke bomo bolj težko slišali, ko pa imamo opravka z vsaj nekaj centimetrov visoko snežno odejo, pa je povsem drugače. Verjetno ste že ugotovili, da je hrup v zasneženi pokrajini manjši (se vam je danes zjutraj zdelo, da je zunaj nekako vse bolj tiho kot ponavadi?), kar je še posebej nevarno v prometu.
Zato se moramo v snežnih razmerah pred prečkanjem prometnic še toliko bolje in temeljiteje prepričati, da bo to varno. Očitno tega nista upoštevala tudi pred kratkim tragično preminula srednješolca v železniški nesreči pri Litostroju v Ljubljani. Zvočno valovanje, ki zadene ob površino snežne odeje se na njej deloma odbije, deloma lomi in v snegu širi dalje. Precej bolj zapleteno pa je v obratni smeri. Če smo pod snegom (snežni plaz!) praviloma tisti, ki so nad nami ne bodo slišali naših klicev in vpitja, kljub temu, a bomo lahko mi bolj ali manj dobro spremljali in celo razumeli njihov pogovor. To je odvisno predvsem od fizikalnih lastnosti plasti v snežni odeji (temperature, gostote, velikosti snežnih kristalov,...) kot tudi temperature zraka nad njimi. V homogeni snežni odeji se bo zvok lažje prebijal na plano kot pa v primeru večjega števila plasti snežne odeje. Najbolj pa ga »pobere« prav na prehodu iz snega v zrak, kar je posledica skoraj popolnega loma zvočnih valov, ki se »vrnejo« v sneg.
In kaj menijo na splošno o snegu naši najmlajši? Predvsem imajo pri odgovorih vedno polna usta. Oglejmo si jih nekaj. Gre za nekaj mrzlega in mokrega, ker je sneg mehka različica vodnih stvari. Je kakor krema, ki jo namažemo na kruh, malce mehak, podoben pudru, skratka nekaj mrzlega, belega in prašnega. Predvsem je zelo, zelo, zelo mrzel! Sneg je led, ki ga najdemo v gorah in tudi tu spodaj, kadar je dovolj mrzlo. Z neba pada podobno, kakor koščki papirja. Ne moreš ga prav na hitro otresti z obleke, se pa lahko hitro »otreseš« z zasnežene gore. Na njem ti lahko pošteno zdrsne in takrat je še bolj mrzel. Med sneženjem se nam zdi, kot da smo v oblakih, pri soncu pa se vse okrog nas topi. Kar res vemo o snegu je to, da na višavah pogosto sneži, tu doli pač ne in da je zelo mrzlo tam, kjer sta večni sneg in led, predvsem pa, da sneži povsod tam, kjer imajo zimo. Kakorkoli že, priznajte, da izvabi tudi na vaše ustnice jutro v belem kakšen vzdih, pa ne zaradi lopate, ki vas čaka v veži ali predvidenega prometnega zastoja temveč zato, ker je to poseben dan. In naj bo takih, snežnih čim več, in nikar ne čakajte, da bo kdo migal namesto vas!
Gorniški pozdrav,
Miha