Dnevnik - Peter Lovšin: Planinca sta na 2300 metrih pri Mlinarskem sedlu prenočila, naslednje jutro je bila Ljubljančanka že prešibka ... "Pomoč je treba poklicati takoj!"
| |
 |
|
| |
Kamniški gorski reševalci so planinko našli mrtvo in jo prenesli v dolino. (Foto: Genadij Štupar) |
|
Po štirinajstih urah neprekinjene hoje in tavanja po visokogorju Kamniških Alp sta planinec in planinka v torek ob dveh zjutraj našla zavetje pod previsno steno pri Mlinarskem sedlu na kamniški strani. Zjutraj sta izmučena še pozajtrkovala, kmalu za tem pa je 58-letno Ljubljančanko, izkušeno planinko in članico planinskega društva, začela zapuščati zavest. Njen gorski spremljevalec se je odpravil naprej, da je našel območje, kjer je njegov mobilni telefon ujel signal, ko se je vrnil k onemogli in podhlajeni planinki, pa je bila že mrtva.
Oživljanje ni pomagalo
Kot nam je pojasnil predsednik kamniških gorskih reševalcev Franc Miš, sta se planinca že v ponedeljek dopoldne podala na načrtovan enodnevni pohod po brezpotju čez Gamsov skret in nazaj čez Žmavčarje. Na težave sta naletela že popoldne, ko sta se sredi Kamniško-Savinjskih Alp znašla sredi goste megle, zaradi katere sta zgrešila odcep za sestop čez Žmavčarje.
Nadaljevala sta po označeni poti proti Turski gori. Nekje na sredi poti sta ponovno ugotovila, da sta zatavala, zato sta se obrnila, med potjo nazaj pa sta ponovno zgrešila odcep za Žmavčarje. Zgrešila sta tudi bivak pod Skuto. V temi, dežju in vetru sta vse bolj utrujena poskušala najti pot za sestop preko Gamsovega skreta. Znašla sta se na Velikih podih, kjer sta si ponovno premislila ter začela razmišljati o bivaku pod Grintovcem. Tudi bivaka jima ni uspelo najti.
Po štirinajstih urah neprestane in nečloveško naporne hoje sta si v torek ob dveh zjutraj povsem izmučena našla zavetje pod previsno steno na Mlinarskem sedlu, kjer sta na okoli 2300 metrih nadmorske višine prenočila. Kljub temu, da po naših podatkih s seboj nista imela spalne vreče, saj sta se nameravala še pred večerom vrniti v dolino, sta noč za silo preživela, kmalu po zajtrku pa je planinka začela vse bolj pešati. Najprej ni več hotela hoditi, na prigovarjanje, da morata priti vsaj do območja, s katerega bosta z mobilnim telefonom lahko poklicala na pomoč, pa je le poskusila vstati. A ugotovila je, da je noge več ne držijo. Ko jo je začela zapuščati še zavest, se je njen spremljevalec odločil, da gre po odeje do bivaka pod Grintovcem, od koder je okoli enajstih dopoldne tudi poklical na pomoč. Z odejami se je vrnil k 58-letni planinki, a je ugotovil, da je prijateljica že umrla. Poskusil je z oživljenjem, vendar neuspešno. Napotil se je nazaj do bivaka pod Grintovcem, kjer so ga našli kamniški gorski reševalci, ki so po njegovih napotkih prišli tudi do pokojne planinke.
"Pomoč je treba poklicati takoj!"
Oba naša včerajšnja sogovornika, Franci Miš in vodja torkove reševalne akcije Genadij Štupar, sta med našim pogovorom večkrat poudarila, da morajo planinci v težavah čim prej poklicati na pomoč. Če bi planinca na pomoč poklicala že v ponedeljek popoldne, ko sta se srečala s prvimi težavami, nam o tragediji ne bi bilo treba poročati. Tako pa so kruti gorski veter, megla in dež terjali življenje še ene planinke. Za njo je bila usodna kombinacija izčrpanosti in podhladitve, čeprav se temperatura ni spustila niti do ledišča. "Če je človek premočen, že zaradi tega odvaja telesno temperaturo, veter pa ga še bolj ohladi. Ker je bila gospa povsem izčrpana (s spremljevalcem sta prehodila praktično celoten osrednji del Kamniško-Savinjskih Alp, op.p.), njeno telo izgube telesne temperature ni zmoglo nadoknaditi," nam je povedal Štupar.
Kot nam je pojasnil njegov kolega Miš, naj bi bila 58-letnica izkušena planinka v dobri telesni kondiciji. S spremljevalcem sta se na pot podala tudi ustrezno opremljena, očitno pa je, da nista upoštevala vremenske napovedi. Miš je zato vse pohodnike pozval, da se morajo med obiskom gora v jesenskem obdobju zavedati, da so dnevi že bistveno krajši, da so v gorah vremenske spremembe lahko bliskovite in zelo izrazite ter da lahko v tem letnem času nad 1500 metri naletijo že na prave zimske razmere. "Vedno je treba imeti rezervo," je bil včeraj odločen Miš, pri čemer je mislil tako na rezervno opremo, hrano in pijačo za nepredvidljive razmere kot tudi na rezervo v glavi in v telesu.