Gore in ljudje: Kratka zgodbica o posebnih zijalih v gorah
in krotek kviz o Kromanjoncih.
KKK (Kratek kromanjonski kviz)
1. Kako bi v slovenščino prevedli The spirit of (god) Raa?
a) Sv. Duh
b) Raa duhá
c) Rad duha
Pravilni odgovor bo objavljen v prihodnji totalno izmišljeni zgodbi.
2. Kaj so naredili s kromanjoncem iz lokalnega lazilnega društva Potočka zijalka, kadar je prekršil kodeks, oziroma je kršil vcepljeno mu programsko kodo?
a) PZS (Potočke zijalke sodišče) ga je reprogramiralo
b) Na horuk so ga izključili iz Potočke zijalke
c) Moral je obnoviti vsaj eno pot skozi pohorsko borovje
Odgovore (se razume, da tudi nepravilne!) kadarkoli pošljite na naslov: Uredništvo Ušovega vestnika, Kromanjonski drevored pet, 3333 Krom Pir. Izmišljotine se vedno da videti, vsaj v domišljiji. Včasih se vam bodo tudi uresničile.
3. Koliko časa je potreboval kromanjonski človek, da je skopal Potočko zijalko?
a) 35.000 let
b) 8 let
c) 1 dan
Pravilni odgovor se glasi: v neolitiku so imeli uspešno akcijo »očistimo Kromanijo v enem dnevu«. V jamo, ki so jo po 35.000 letih prekrstili v Potočko zijalko, so zmetali veliko okostij jamskega medveda. Te so v tehnološko razviti dobi odkopavali celih osem let.
Po poteh Kromanjoncev
Bil je eden najbolj vročih julijskih dni. On si je na Jezerskem zaželel sprehoda po hladnejši, avstrijski strani Virnikovega Grintovca, ona pa ni hotela hoditi po meji. Peljala sta dalje proti dopustniškim krajem, izbiro popoldanskega cilja pa je prepustil njej. Izbrala je Potočko zijalko. Pojma ni imel, kdo neki ji je svetoval, na južnih pobočjih se bosta v vročem vzgorniku skuhala. Verjetno je imel prste vmes kak poreden škrat!
Pa je pri cerkvici sv. Duha močno pihal severozahodnik, ki so ga Savinjske gore lepo ohladile. Ker ona ni natančno vedela, kje gre najkrajša pot, sta se na navidezno nepotrebnem ovinku čez sedlo sv. Duha sladkala v borovničevju. Na slovensko avstrijski meji seveda. Pravzaprav je bil izlet po njegovi meri. In sploh ni bil temperaturno naporen!
Zijala sta proti višjim goram. Čeprav je bil zrak moten, se nista dala motiti med razgledovanjem. Nad cerkvico sv. Duha sta razločno opazila znano podobo gore. Kakšno vlogo ima Brana v povezavi z Olševo? Brana je v resnici točno na polovici razdalje od Grintovca do Ojstrice. Solčavsko obvladujeta na eni strani Raduha in Olševa, na drugi se zaključuje z Ojstrico nad Robanovim kotom in Skuto nad Logarsko dolino. Tu je kasneje iskal povezave. Razdalja med Skuto in Ojstrico je enaka tisti med Govco v Olševi in vrhom Velike Raduhe. Naključja pač.
Misel izleta
Za preoblikovanje svete dimenzije Zemljinega vesolja v krajinska svetišča so zaslužne (neolitske) kulture mlajše kamene dobe, razpredene po vsem svetu. Ta izjemen kulturni dosežek je bil možen, ker so bile neolitske kulture sposobne živeti več tisočletij v mirnem sožitju in enosti z naravo, z elementarnim svetom in sfero duhovnih bitij, h katerim so šteli tudi zaporedja svojih prednikov in zanamcev. Ob takem pogoju so bile neolitske kulture sposobne slišati božansko vodstvo, prepoznati globlji pomen krajev, in njihova sveta razmerja v dani pokrajini. Površino Zemlje so prepredli s strukturami krajinskih svetišč, ki še danes predstavljajo osnovo sakralne geometrije krajev in pokrajin. (Marko Pogačnik, Skrivno življenje Zemlje)
Iztok Snoj