GRZS - Boštjan Fon: Izkazali z izjemno potrpežljivostjo ter znanjem in tako oplemenitili pohod Sto žensk na Triglav 2015, za kar se jim redakcija Slovenskih novic iskreno zahvaljuje.
Petek popoldan smo bili ob Aljaževem stolpu priča nemalo solzam, iskrenim nasmehom in toplim objemom. Letošnji pohod Sto žensk na Triglav, ki ga organizirajo različne redakcije časopisne hiše Delo od leta 1966 naprej, se je končal z varnim prihodom udeleženk nazaj na Rudno polje. Slovenske novice, ki imajo pohod v svojih rokah že od leta 1991, so pred leti k sodelovanju povabile Gorsko reševalno zvezo Slovenije, kar se je izkazalo za najboljšo izbiro. Spremljevalci pohoda, vsi člani različnih postaj GRS, od Bovca, Bohinja, Mojstrane, Jesenic, Tržiča, Ljubljane tja do Maribora, so se izkazali z neverjetno potrpežljivostjo in obilico znanja, njihovo delo v treh dnevih, kar je trajala gorska tura, pa najbolje opišejo nekatere izjave udeleženk.
Jolanda Jagodic: Moram napisati par stavkov, kajti če tega ne naredim potem jaz ne bom jaz. Ko sem pred mesecem dni brala seznam pohodnic in me ni bilo med njimi me je mož vprašal če sem žalostna se mi je oko orosilo in priznala sem mu da sem, ko pa sem danes dopoldan doma na terasi pila kavo in brala članek v Novicah o pohodu, mi je pritekla solza na lice, tokrat od veselja. Da sem tudi sama del te zgodbe se imam za zahvaliti v prvi vrsti fantom iz GRZS, njihovi veri vame, da bom zmogla pa čeprav me niti niso poznali. Moram se zahvaliti mojemu vodniku Brankotu za ves trud in potrpljenje tam kjer so moči skoraj pošle in vsem dekletom v skupini, bile so zlate. Skratka moja tiha želja da se enkrat povspem na Triglav je postala resničnost, da se je to zgodilo ob mojem okroglem prazniku in ob 50. pohodu stotih žensk pa je kot pravljica. Še enkrat najlepša hvala in še veliko uspešnih pohodov!
Irena Pust: Iz srca se vam zahvaljujem za organizacijo pohoda 100 žensk na Triglav. Gorski reševalci so zelo skrbno izbrani, saj ne pokažejo nobene nervoze in nas samo vzpodbujajo, čeprav verjetno ne teče vse po načrtih. Lahko z gotovostjo zagotovim, da sigurno nas 80 % udeleženk se nikoli ne bi povzpelo na naš najvišji vrh, če ne bi imeli možnosti se udeležiti vašega pohoda. Brez izkušenih gorskih reševalcev in z njihovo pomočjo ne bi nikoli dosegle vrha. Upam, da boste imeli tudi za naslednje pohodnice še moči in posluh, da se bodo lahko pisale zanimive zgodbe, ki ostanejo za vedno v spominu. To moraš samo doživeti, tako kot sem jo imela jaz.
Cvetka Gostinčar: Življenje je sestavljeno iz delčkov in prav gotovo v mojem bo ta delček tudi pohod 100 žensk z Novicami na Triglav. Izkušnja veselih ljudi, kot tudi zelo dostopnih vodnikov zagotovo odtehta napor.Vsa pohvala organizatorju, kot tudi sponzorjem in zagotovo vodnikom v prvi vrsti. Jaz sem imela po dolgih letih prijavljanja za omenjeni pohod na Triglav srečo pri žrebu in želim, da ta dobrodelnost organizatorja in sponzorjev ostane tudi v bodoče in ima še drugi del žensk možnost izkusiti ta močan utrip enotnosti na pohodu. Vodnik Bojan je imel skupino sedmih Sneguljčic, kot nas je poimenoval. Vsa pohvala njemu za nesebičnemu podajanju znanja in veščin nam. Od tega, kako je prava hoja glede na teren, kot način in pomen dihanja, predvsem pa njegov karakter in njegova osebnost, saj je dajal občutek varnosti in zaupanja. Slednje je najpomembnejše v vsaki navezi, saj je skupina močna toliko, kot je močan najšibkejši člen. Pozitivna energija je bila povod za smeh in veselje v sončnem pogledu na mogočne vrhove okrog nas. Sneguljčice smo bile navdušene nad celotnim pohodom!
Andreja Korbar: Lani nismo dosegle cilja, a mi je bila izkušnja tudi zelo všeč. Doživele smo vihar, a je bilo kljub vsemu varno. Nisem utrujena, kar je dokaz, da so gorski reševalci pazili na nas v vseh pogledih.
Martina Podobnik: Pred vstopom v steno me je bilo malo strah, ki pa je ob potrpežljivih nasvetih spremstva hitro izginil. Na Triglav bom še šla, sama sicer ne, v družbi pa zagotovo.
Silva Rihtar: Tako mene kot kolegice iz drugih navez so gorski reševalci - spremljevalci že dolgo pred prihodom na Planiko pripravljali na vstop v najbolj strm del poti. Vse je bilo tako mirno, nisem mogla verjeti, da fantov sploh ni strah tako odgovorne naloge. In ker so bili oni mirni, je tudi pri nas strah kopnel in smo bile polne samozavesti že daleč pred najbolj nevarnimi predeli.
Mlečna kraljica Slovenije Maja Sirše: Prvič sem prišla na najvišjo točko Slovenije in ful je bilo fajn. Tam na grebenu je bilo zanimivo, na obeh straneh prepadi in globeli in to je bil meni osebno res velik izziv. Hodile smo zložno in previdno, spremljevalci so vredni najbolj izbranih besed pohvale. Ženskam, ki še nikoli niso bile na Triglavu priporočam, da se prijavijo na ta izjemen pohod Slovneskih novic v prihodnjih letih, saj jih z gorskimi reševalci čaka enkratna izkušnja.
Irena Koren (na pohod je kot tretja generacija Slovnecev prišla iz mesta Hasslt v Belgiji): Na pohod me je prijavila teta in ko sem bila poklicana v Belgijo in so mi povedali, da sem izžrebana, sem se odločila, da letos pridem še enkrat v domovino mojih starih staršev. Sedaj sem prava Slovenka, saj sem bila na Triglavu in težko vam opišem, kako ponosna sem.
Mojca Dobnikar Kumelj: Dvaintrideset let nazaj, ko je bil pohod v rokah novinarjev iz redakcije Teleks, sem kot ena najmlajših prišla na vrh, moj vodnik takrat je bil Viki Grošelj. Takrat sem vzljubila gore, a se na Triglav nikoli več nisem vrnila. Letos sem se prijavila sama. Bilo je precej drugače kot nekoč. Takrat smo bile navezane na navadno vrv in bile vse brez varovalnih čelad.
Emanuela Osterc: Izkušnja vzpona z Novicami in fanti iz GRZS je vsakoletno ponovljiva. To vam pove vse.