Urban Golob: Tek na Grintovec je eden najtežjih tovrstnih preizkušenj v Evropi - Konkurenca je bila zaradi mednarodne udeležbe zelo močna.
Zjutraj je bil Grintovec zavit v goste oblake. Že v dolini je rahlo deževalo, višje na hribu pa občasno še bolj.
Gorski tek na Grintovec 2004
V nedeljo 25.07.04
zjutraj je bil Grintovec zavit v goste oblake. Že v dolini je rahlo deževalo, višje na hribu pa občasno še bolj. Okoli vrha je bilo mraz in vetrovno, termometer je kazal okrog 5 stopinj nad ničlo. Skratka, precej neprijetno za tiste, ki so čakali tekmovalce na cilju proge, drseče skale višje in blatna steza v gozdu pa je obljubljala tudi napornejšo tekmo za tekače na 7. gorskem teku na Grintovec v organizaciji KGT Papež iz Kamnika.
Organizatorji in njihovi pomočniki na zadnjem delu proge pred tekmovanjem.
Tek na Grintovec je eden najtežjih tovrstnih preizkušenj v Evropi, pa tudi na svetu ni veliko gorskih tekov, kjer bi morali tekmovalci opraviti enkratni vzpon za skoraj 2000 metrov.
Če upoštevamo, da je proga od štarta pri Koči v Kamniški Bistrici pa do vrha najvišje gore v Kamniško- Savinjskih Alpah dolga slabih 10 kilometrov, vidimo tudi čisto teoretično, da je hudo strma. Povprečen planinec naj bi to pot opravil v približno petih urah. Ker so tekli tudi tekmovalci v mlajših kategorijah, so temu primerno prilagodili tudi proge. Deklice in dečki so končali s tekom pri spodnji postaji žičnice na Kokrško sedlo, mladinke in mladinici na sedlu, ostali - tudi veterani – pa so tekli in hodili do vrha Grintovca. Za njih je bila časovna zapora dve uri in pol.
Konkurenca je bila zaradi mednarodne udeležbe zelo močna, še posebej pri moških. Odlični tekači iz Avstrije in Češke, da ne govorimo o evropskem prvaku Marcu Gaiardu iz Italije, so dali letošnjemu teku poseben pečat. Ne samo pečat – Gaiardo je postavil celo nov rekord proge. Na vrh Grintovca je pribrzel z nevrjetnim rezultatom 1:18:21 in tako za tri minute popravil dosedanji rekord, ki ga je imel Andrej Mesner, ki je bil tudi letos najboljši Slovenec na četrtem mestu. Pomemben podatek je tudi ta, da je kar 14 tekmovalcev priteklo na vrh pod uro in pol.
Nov rekord je padel tudi pri ženskah. Gorska in smučarska tekačica Ines Hižar je za isto progo porabila manj kot uro in štirideset minut, kar je za približno za enajst minut hitreje od dosedanjega rekorda v ženski konkurenci, ki ga je imela Silva Vivod iz leta 2001. Potrebno je še dodati, da sta tudi druga in tretja v absolutni ženski konkurenci – Simona Žabjek in Poljakinja Irena Pakosz tekli hitreje od starega rekorda. In tudi pri starejših veteranih je bila konkurenca pravzaprav strašna. Za prvo mesto v kategoriji nad 50 let je zmagovalec (kdo drug kot Jože Rogelj) potreboval nekaj več kot 1 uro in 38 minut. Še to: najstareši udeleženec (Jaka Reš) , ki je prišel na cilj tudi v pred časovno zaporo dveh ur in pol, je star 73 let.
»Še nikoli nisem tekmoval na progi z višinsko razliko 2000 metrov«, je na cilju povedal novi rekorder Marco Gaiardo. »Na nekaterih mestih je proga zelo strma, škoda pa je, da se ne vidi naokoli«, je še dodal. Naš najboljši Andrej Mesner je svoj dosežek komentiral takole: »Kar dobro, glede na to, da nisem treniral prav veliko. Se pa očitno pozna okoli 40 zimskih tur predvsem pri turnem smučanju, ki sem jih opravil letos.« Pri tem velja dodati, da Andrej tudi pleza. Preplezal je marsikatero klasiko v naših hribih, njegov prvi vzpon v ledenem slapu pa je bil pred leti Lucifer. S plezalskimi izkušnjami se ponaša tudi dvajsetletni Peter Lamovec iz Žirov, sicer Svetovni mladinski viceprvak v gorskem teku med mladinci, ki je na vrh pritekel v uri in 24 minutah. Prav veliko alpinistov na štartnem seznamu nismo opazili. Tina Jelenc iz AO Črnuče, Luka Rožič iz Tržiča in Marjan Manfreda – Marjon so bili edini, ki smo jih med 230 tekmovalci spoznali iz naših vrst (če smo koga pomotoma izpustili, se opravičujemo). »Vedno sem si želel preteči maraton in en pošten gorski tek. Maraton sem pretekel lani, letos pa sem šel še na Grintovec«, je povedal Marjon, kljub svojim letom verjetno še vedno eden kondicijsko bolje pripravljenih slovenskih alpinistov. Sicer je res, da gorske teke najbolje in hitreje opravijo atleti in ne alpinisti oziroma gorniki, toda prav v atletskem treningu je še velika rezerva, ki jo imamo alpinisti pri pripravi za zahtevnejše vzpone predvsem v vekilih stenah in na večji nadmorski višini.
 |  |
| Najboljša Slovenka Ines Hižar takoj po prihodu na cilj | Banana in viljemovka – dve različni okrepčili.
Na vrhu je bilo videti seveda marsikaj. |
Najboljša slovenska tekmovlca Andrej Mesner (desno) in Sebastjan Zarnik (levo) z glavnim organizatorjem Dušanom Papežem na vrhu.
Rezultati moški in ženske absolutno:
1. Marco Gaiardo (ITA) 1:18:21, 2. Rudolf Reitenberger (AUT) 1:21:14, 3. Robert Krupicka (GZ) 1:22:05
1. Ines Hižar (SLO) 1:29:19, 2. Simona Žabjek (SLO)1:43:19, 3. Irena Pakosz (POL) 1:48:24
Tina Hižar v civilu v dolini