Polet.si, Maratonec - Gregor Šket: ... ali potep s Tino Maze
Nekateri športniki so hiperenergični in multitalenti. Med smučarji je precej takšnih, ki se znajdejo tako rekoč s katerimkoli rekvizitom. Daš jim teniški lopar, nogometno žogo, gorsko kolo, karkoli, pravzaprav, in naslednji teden novi šport obvladajo, kot da bi se z njim ukvarjali vse življenje. Ta neverjetna motorika je razumljiva. Smučanje je namreč zelo kompleksen šport, je kombinacija tehnike, telesne moči, talenta in ne nazadnje tudi drznosti. Ob vsem tem pa pomagata še samozavest in zaupanje v lastne sposobnosti, ki je v njihovem primeru odraz obvladovanja telesa tudi v trenutkih, ko ne gre vse po načrtu. Bode Miller je tipičen primer, kako se s skorajda akrobatskimi vložki izvleče iz kočljivih situacij. Pri hitrosti več kot sto kilometrov na uro to še zdaleč ni lahko. A smučarje že od mladih nog vzgajajo v vsestranske športnike. Gimnastika in akrobatika sta na sporedu že v otroških letih. V kombinaciji s prirojenimi sposobnostmi, kot je na primer eksplozivnost, se to seveda odraža tudi na strminah.
Med smučarji je nekaj anekdot o svetovnih asih, ob katerih navadnim smrtnikom zastane dih. Morda najbolj znani primer vsesplošnega športnega talenta je bil Ingemar Stenmark; z mesta je v daljino skočil več kot tri metre, po vrvi je hodil kot po ravnih tleh, poletne mesece je najraje preživel na jadralni deski, kjer je bil vrhunski mojster, na hitrost pa se je privajal tako, da so ga z zapetimi smučmi pripeli na prtljažnik njegovega saaba in so drveli tudi do dvesto kilometrov na uro. Tudi Bode Miller velja za fanatika. Je nekakšen smučarski Tarzan, ki je večino otroštva preživel v naravi, kjer se je ukvarjal s številnimi športi. Menda lahko kadarkoli naredi salto nazaj, poleg tega pa je tudi odličen igralec tenisa in se je pred nekaj leti celo poskusil prebiti v kvalifikacije za Odprto prvenstvo ZDA.
V to skupino spada tudi najboljša slovenska smučarka vseh časov Tina Maze, ki je v lanski sezoni dihala za ovratnik Lindsey Vonn in na koncu končala kot druga najboljša smučarka leta 2012. Tini se že na prvi pogled vidi, da jo je narava obdarila z izjemnimi fizičnimi predispozicijami. Dokaz tega je tudi odlično znanje vseh smučarskih prvin, ki ji omogočajo, da je v vseh petih disciplinah v svetovnem vrhu. Svoje motorične sposobnosti brez težav dokazuje tudi z obvladanjem drugih športov, v katerih se zelo hitro znajde. Pred časom smo se z njo podili z gorskim kolesom po stezicah v okolici Gardskega jezera. Tina se je namreč na pobudo svojega sponzorja Milke udeležila vsakoletnega gorskokolesarskega festivala v Rivi del Garda, kjer sta ji družbo delala tudi svetovna prvakinja v 4 krosu, Nizozemka Anneke Berten, in njen trener Bart Brentjens, ki je leta 1996 postal prvi olimpijski zmagovalec v gorskem kolesarstvu.
Da nekdo velja za dobrega gorskega kolesarja, mora biti dober plezalec, predvsem pa mora imeti dobro tehniko na spustih. Tina Maze ima oboje. Nad Gardskim jezerom je nekaj zelo strmih in tehnično zahtevnih vzponov, ki jih je seveda premagala brez kakršnihkoli težav. Spusti ji kot smučarki seveda predstavljajo prvovrstni užitek. »A ni bilo vedno tako. Z gorskim kolesarstvom se ukvarjam šele nekaj let. Spomnim se, ko smo se z ostalimi kolegicami iz reprezentance udeležile krajšega tečaja v MTB Parku v Kranjski Gori. Gorazd Stražišar nam je predstavil osnove tehnike in nam povedal, na kaj moramo biti pozorne. Na začetku sem bila dokaj zadržana. A po nekaj vožnjah, ko sem spoznala, kako se obnaša kolo, sem se sprostila in začela uživati,« razlaga Tina. Na Gardi je vozila s kolesom iste znamke, kot so njene smuči – Stökli. Tisto kolo je bil tako imenovani trdak, se pravi, da je imel le sprednje vzmetne vilice, a doma ima še eno – polnovzmeteno. In kako ji vožnja z gorskim kolesom pomaga pri smučanju? »Pogosto me sprašujejo, ali med tema dvema športoma vidim določene podobnosti. Nekaj jih zagotovo je, ne nazadnje se oba odvijata pri dokaj velikih hitrostih in oba zahtevata dobro ravnotežje in telesno koordinacijo. V nasprotju z drugimi nikoli nisem imela občutka, da bi z gorskim kolesom karvala kot na smučkah. Pravzaprav je občutek precej drugačen, saj na neravnem terenu nimaš tako dobre opore kot na smučeh. Je pa gorsko kolo odličen trening, saj se navadiš na nepredvidljive situacije, v katerih moraš znati pravilno odreagirati. To mi pride na smučeh zelo prav,« razlaga Tina, ki pravi, da je v okolici Nove Gorice polno lepih stezic, ki so kot ustvarjene za vožnjo z gorskim kolesom, poleg tega pa zelo rada igra odbojko z goriškimi dekleti.
Gregor Šket