Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boris Štupar 1805 1

Gospod, oprostite ...

GRZS - Jani Bele: Lepi praznični in v praznik zaokroženi predpraznični dnevi so v gore pritegnili množice ljudi. Z Zelenice so se po vseh možnih smereh proti Begunjščici vzpenjale človeške pike.

V skoraj idealnih snežnih razmerah je bil vzpon s popolno zimsko opremo pravi užitek. Na vrhu, kamor so pripeljale smeri tudi iz drugih koncev, je bilo stanje malo drugačno ...
»Gospod, oprostite. Kateri je tisti beli vrh?« me vpraša možakar, naslonjen na smučarske palice, na čevljih pa Veriga Lesce.
»Veliki vrh v grebenu Košute.«
»In koliko je še do tja?«
»Ja, ni tako blizu. Pa še ena dolina je vmes.«
»Ah, saj danes itak ne bi šel tja. Že tako sem nameraval samo do Robleka, potem sem pa poiskusil še naprej in je kar šlo.« In odveriga nazaj proti Robleku.

Mimo priteče gorski tekač v supergah in izgine. Tako, kot je prišel – hitro.

»Gospod, oprostite, kje se gre na Zelenico? Veste, imava avto na Ljubelju,« me vpraša malo starejši par.
»In od kod prihajata?«
»S Prevale.«
Glede na njuno opremo – palice in majhni krampižerji – jima nikakor ne upam svetovati Šentanca, zato jima predlagam povratek po isti poti.
»Po isti pa že ne bova hodila. Saj se da tudi mimo Robleka?« Seveda se da, ampak ne vem, če je tam shojeno in kolikor se spomnim, tudi poleti ni tako enostavno.
Omenim še eno, malo daljšo varianto, ki pa jo, kot dobra poznavalca terena, saj sta tam že hodila, gladko odklonita.
Na njuno odločitev nisem več čakal.

Kratek opis dogajanja med 15 minutnim posedanjem na soncu na enem od množice močno obiskanih vrhov.

Jani Bele

 09.02.2011

Fotografija na levi pa prikazuje "sprehajanje" po izpostavljenem delu poti na Triglav kar s pohodnimi palicami ... 

Ilustracija Danila Cedilnika - Dena iz Priročnika za gibanje v gorah, Proti vrhovom - Jani Bele, PZS 2000
 

 
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
GRZS novosti

1 komentarjev na članku "Gospod, oprostite ..."

Andrej Kecman,

V torek sem imel podobno izkušnjo, le da sem srečal znanca s prijateljico. Po vljudnih pozdravih ga seveda vprašam, kje sta hodila. Razložil mi je, da sta se vzpela po Osrednji gor in sestopila po Šentancu. Ob pogledu pod njune čevlje me je skoraj kap, saj je imel on obute kramžarje, ona pa nekaj podobnega, ki je pokrilo samo sprednji del stopala. Dlje od predloga, da kupita dereze za take podvige, ni šlo, saj je bil znanec mnenja, da malo pomerkaš in gre. Dodal je, da na čisto zmrznjenih pobočjih gre, sitno pa postane, ko je na trdi podlagi nekaj snega. Še enkrat sem poudaril, da gre z derezami veliko bolje, a se bojim, da brez uspeha. Cepine sta imela.

Še ena o poznavanju hribov malo za šalo, a se je res zgodilo. Nekega dne sta se kolega alpinist in kolegica takrat tečajnica zmenila za plezarijo v Steni. Najprej ga je vprašala, kako se pride v Vrata. Ko ji je uspelo naslednji dan priti do Aljaževega doma, reče kolegu živio, se zavrti na peti okoli svoje osi in vpraša: "Kir je kle zej Triglav?"

Dodati moram, da je kasneje punca v zatonu svoje kariere preplezala Šimec Škarja na pogled.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Aljaževa pogodba spet pod Triglavom
Naslednja objava Naravni parki Slovenije
  • Število objav: 46098

Novosti