na prireditvi ob 230. letnici prvega vzpona na Triglav.
Bohinj, 22. avgust 2008
Spoštovani gospod predsednik Planinske zveze Slovenije, gospod Ekar,
spoštovani gospod župan Bohinja, gospod Kramar,
spoštovani gospodje župani,
gospe in gospodje, ljubitelji slovenskih gora!
Vesel sem, da sem danes ob tej obletnici tukaj med vami. Ta spomenik, kjer se spominjamo te obletnice, je eden od tistih spomenikov, ki spominja, da smo se Slovenci nekaterih podvigov lotili, ne samo pravočasno, ampak med prvimi v Evropi. V zadnjih letih sem tukaj lahko gostil kar nekaj svojih kolegov, predsednikov vlad drugih evropskih držav – tudi takšnih, ki so mnogo večji od nas, ki imajo višje gore, vendar so na te gore splezali precej kasneje kot pa naši štirje srčni možje.
Slovenci v zgodovini večinoma nismo bili zamudniki in zaradi tega se tudi danes lahko s ponosom uvrščamo v neko razvojno jedro Evropske unije in lahko za prihodnost računamo še na višja mesta. Tudi zaradi tega, ker nas je okolje, v katerem živimo in v katerem so živeli naši predniki, svojevrstno oblikovalo, lahko bi rekli izklesalo, so slovenske gore vtisnile v slovensko dušo neizbrisen pečat. Pravzaprav težko kjerkoli drugod po svetu srečaš toliko ljudi v gorah, na planinskih poteh kot ravno pri nas. To zagotovo vpliva tudi na nekoliko specifičen način razmišljanja, katerega značilnost je, da se zavedamo, da v življenju ni vse enostavno in vse lahko, da se je včasih treba tudi potruditi, tako kot se je treba potruditi, da prideš na kakšen vrh ali na goro. Vendar pa se od tam vidi dlje in zagotovo je tak napor tudi poplačan. Vendar pa gorništvo, planinstvo, obiskovanje gora skozi slovensko zgodovino še zdaleč ni bilo samo rekreacija ali športna dejavnost, bilo je mnogo več od tega. Tisti najbolj znani Slovenci, planinci, gorniki, ki so večinoma prvopristopniki na naših vrhovih, ki so tem vrhovom dajali tudi slovenska imena, so bili v glavnem tudi narodni buditelji. Bili so ljudje, ki so se borili za to slovensko zemljo in so bili tisti, ki so najbolj ali pa najbolj globoko ohranjali slovenstvo v naših krajih tudi v časih, ko je prevladoval še nek drug jezik. In včasih, ko se je tudi za planinske postojanke in koče, ki so se postavljale po naših gorah, borilo za to kakšna imena bodo te koče nosile.
Danes je drugačen čas. Planinstvo, gorništvo je v veliki meri lahko razbremenjeno vsega tega, kar ga je dopolnjevalo skozi zgodovino. To je predvsem prostor, kjer srečamo veliko miru, tišine in tudi veliko prijateljev. Izkoristite čim več teh letošnjih avgustovskih dni pa tudi lepih poletnih, jesenskih dni v prihodnje za obiske v teh naših prelepih gorah. Vesel sem, glede na to, kar je prej govoril predsednik planinske zveze, da ravno v tem času potekajo resni pogovori o tem, da se zagotovijo dodatna sredstva za obnovo preko sto slovenskih planinskih koč oziroma domov. Tudi iz evropskih skladov bo nekaj milijonov evrov nepovratnih sredstev na razpolago v ta namen. S tem boste lahko obnovili veliko prenočitvenih in bivalnih kapacitet; nekatere naše koče, roko na srce, takšno obnovo tudi potrebujejo, tudi ekološko sanacijo. Izkoristimo ta sredstva zato, da bo v naše gore še bolj prijetno zahajati.
Ob koncu pa bi se želel, glede na to, da vidim v tej naši družbi mnoge znane obraze iz planinske oziroma gorniške dejavnosti, zahvaliti prvič tistim, ki vzdržujete slovenske planinske poti, ki jih markirate. Tako ti belo-rdeči krogci kažejo pot tudi takrat, ko je malo megleno ali pa ko tavamo po brezpotjih in smo zelo veseli, kojih odkrijemo. Želel bi se zahvaliti tistim, ki skrbite za to, da so te prenočitvene kapacitete v slovenskih gorah na voljo. Preko 6000 ležišč je, to je tudi del naše, lahko bi rekel, pestre turistične ponudbe. In seveda iskrena zahvala tistim, ki skrbite za varnost in reševanje v gorah. Na vseh treh področjih smo zagotovo v špici v Evropi, to nam tudi priznavajo. V zadnjih letih opažamo na teh naših potem in v slovenskih planinskih kočah tudi zelo veliko obiskovalcev iz drugih evropskih držav. Zelo veseli smo in počaščeni, kadar odnesejo dobre vtise, ne samo zaradi naših naravnih lepot in lepot naših gora, ampak tudi zaradi gostoljubja in dobre postrežbe. V takšnih primerih se vedno radi vračajo in od tega imamo vsi obojestranske koristi.
Še enkrat planinski zvezi, tukajšnjemu planinskemu društvu in občini Bohinj zahvala za današnje vabilo in za organizacijo te prireditve. Ta slovenski zgodovinski planinski spomin si zagotovo zasluži obeležitve. Ta naša tradicija je bogata. Vesel sem, kot je dejal prej predsednik Planinske zveze Slovenije, gospod Ekar, da bomo kmalu dobili slovenski planinski muzej, kjer bo na nek način ta bogata dediščina preko ustrezne predstavitev na voljo tudi mlajšim generacijam pa tudi gostom, ki Slovenijo obiščejo.
Hvala še enkrat za vabilo in lep dan vsem.
Govor pdf.
Presednik vlade RS
Novica
Premier Janez Janša: Slovenski planinci pred dvesto in več leti so bili tudi narodni buditelji
»Vesel sem, da ravno v tem času potekajo resni pogovori o tem, da se zagotovijo dodatna sredstva za obnovo preko sto slovenskih planinskih koč oziroma domov. Tudi iz evropskih skladov bo na razpolago v ta namen nekaj milijonov evrov nepovratnih sredstev. S tem boste lahko obnovili veliko prenočitvenih in bivalnih kapacitet,« je danes v Bohinju dejal predsednik vlade Janez Janša na slovesnosti ob 230. letnici prvega vzpona na Triglav. Dodal je, da so nekatere planinske koče nujno potrebne obnove, zato je potrebno sredstva izkoristiti, v slovenske gore pa bo tako še bolj prijetno zahajati.
V svojem nagovoru je dejal, da spomenik štirim srčnim možem v Bohinju spominja na dejstvo, da smo se Slovenci nekaterih podvigov lotili, ne samo pravočasno, ampak med prvimi v Evropi. To zagotovo velja tudi za prvi uspešen vzpon na Triglav. Po njegovem so slovenske gore v slovensko dušo vtisnile neizbrisen pečat. Okolje, v katerem živimo in v katerem so živeli naši predniki, pa nas je tudi svojevrstno oblikovalo.
Po svetu težko srečaš toliko ljudi v gorah kot ravno v Sloveniji, je prepričan premier. »To zagotovo vpliva tudi na nekoliko specifičen način razmišljanja, katerega značilnost je, da se zavedamo, da v življenju ni vse enostavno in vse lahko. Včasih se je namreč treba tudi potruditi, tako kot se je treba potruditi, da prideš na kakšen vrh ali na goro. Vendar pa se od tam vidi dlje in zagotovo je tak napor tudi poplačan,« je bil optimističen.
Po mnenju predsednika vlade planinstvo ni samo rekreacija ali športna dejavnost, je namreč mnogo več. Najbolj znani Slovenci, planinci in gorniki, ki so bili večinoma prvopristopniki na naših vrhovih in so tem vrhovom dajali tudi slovenska imena, so bili v glavnem tudi narodni buditelji. Bili so ljudje, ki so se borili za slovensko zemljo in ohranjali slovenstvo v naših krajih tudi v časih, ko je prevladoval še nek drug jezik – nenazadnje tudi s slovenskim poimenovanjem koč v našem gorovju.
Ob koncu se je premier zahvalil vsem tistim gornikom, ki redno vzdržujejo in markirajo planinske poti ter tistim, ki skrbijo za varnost in reševanje v gorah. Prav tako pa je izrazil hvaležnost tudi tistim, ki skrbijo za preko 6000 prenočitvenih kapacitet v slovenskih gorah in na ta način nadgrajujejo slovensko turistično ponudbo.
Predsednik vlade