na Zboru gorskih vodnikov 9. decembra 2006
Govor predsednika ZGVS Marka Prezlja na Zboru gorskih vodnikov 9. decembra 2006
100 let.
Koliko generacij je to?
Koliko doživetij, izkušenj in prepletenega znanja?
In koliko sprememb, prilagajanj ...?
Gorsko vodništvo je prežeto z vrednotami, ki imajo tradicijo in, verjamem, tudi prihodnost. To je poklic, ki ohranja prvinski stik z naravo in hkrati sledi neugnanemu razvoju družbe. Napredku. Prav zaradi slednjega je gorski vodnik predvsem mentor, ne le nekdo, ki skrbi za varnost in smer.
Gorski »tukaj in zdaj« je, če nam je to všeč ali ne, drugačen od »tukaj in zdaj« v »udobni« dolini, kjer zamegljen »cilj« nenehno posvečuje sredstva. Mogočnost narave in človeški značaj se v gorah srečujeta tako neposredno, da je za marsikoga privlačnost gora neubranljiva. V večnem iskanju smisla je nekoristni svet gora brez dvoma eno od prizorišč kjer so soočenja s samim sabo nepozabna, narava pa kulisa, ki se v naših očeh spreminja bolj ali manj opazno.
Navdušiti nekoga za gore in to navdušenje poskusiti ohraniti, je presežek, ki ga mora nuditi uspešen gorski vodnik.
Tržnim zakonitostim in zahtevam sodobnega časa gorsko vodništvo ne sledi zlahka. Usposabljanje za gorskega vodnika je le začetek dejavnosti v kateri si lahko zares uspešen, če ti ta dejavnost postane način življenja. Stara modrost, ki pravi, da je treba človeka naučiti kako ribo ujeti, ne le kako jo pojesti, se poda tudi vodniškemu poklicu. V dobi, ko celo čas merimo z denarjem, pa lahko dodamo, da mora uspešen vodnik znati ribo tudi vzgojiti. Obrtniške spretnosti in trike se dandanes lahko nauči skorajda vsak. Za uspešno delo, pa ta vsak potrebuje še nekaj daru, po katerem se gorski vodniki razlikujemo drug od drugega.
Rodovi pred nami so z občutkom za odgovornost utrli vodniško gaz do točke kjer je gorsko vodništvo danes. Vodniška organizacija se nenehno sooča s problemi in izzivi, ki so odsev družbe. Združenj včlanjenih v mednarodno združenje je že 23, gorskih vodnikov z mednarodno licenco je skoraj 10.000. Kam in kako bo vodila gaz naprej, je odvisno od vsakega posameznega gorskega vodnika.
Zahteve poklica narekujejo norme, ki so bile pred stotimi leti verjetno nepredstavljive. Navkljub vsemu kar se je dogajalo, spreminjalo in prilagajalo v stotih letih, čar gora in hkrati izziv gorskega vodništva ostaja enak: »CILJ JE POT!«