Delo, Znanost - Dragica Jaksetič: Sečnja zaraščenih površin ni več nujno težko in počasno delo. Motorno žago, traktor in verige so zamenjali stroji oziroma tehnologija, ki drevo podre in obdela v eni minuti, manj uporabni les pa naseka v sekance za kurjavo.
Gozdno gospodarstvo Postojna (GG Postojna) je edino podjetje pri nas, ki je v celoti opremljeno za ta postopek in ga uspešno izvaja tudi na zaraščenih kraških terenih.
Eno prvih območij, na katerem so se čiščenja zaraščenih površin lotili s stroji, je bilo pobočje nad Ilirsko Bistrico – zasebni lastniki so se odločili, da bodo približno 30 let stare bore odstranili in spet uredili pašnike. Najobsežnejše delo, ki so ga opravili, je bilo odpravljanje posledic ujm – leta 2006 po velikem požaru na Krasu, ko so očistili vse uničeno drevje in nato območje, veliko 270 hektarjev, v celoti sanirali, in po lanskem avgustovskem vetrolomu na območju Črnivca in Gozda, kjer so pospravili približno 20.000 kubičnih metov polomljenega lesa.
Prva stroja za sečnjo in iznos lesa je postojnsko GG nabavilo leta 2004, postopoma pa je drago strojno opremo in vozila, predvsem finske in nemške izdelave, dopolnjevalo. Za strojno sečnjo uporabljajo stroj, imenovan harvester, ki seka, stroj oziroma vozilo forvarder, na katero je nameščen mobilni sekirostroj z zabojnikom za biomaso, in štirinajst zabojnikov za kamionski prevoz sekancev do porabnikov.
S harvesterjem deblo podrejo, oklestijo in razrežejo v slabi minuti. Posekani les in sečne ostanke s forvarderjem spravijo v zložaje ob kamionski cesti, posebej sečne ostanke in posebej hlodovino oziroma druge sortimente, če so. Sekirostroj nato ostanke sečnje, to so veje, vrhovi in podobno, naseka v sekance, ki romajo naravnost v zabojnik. Poln zabojnik stresejo v kamionski zabojnik.
Gozdarji morajo po končanem posegu v gozdu urediti sečišče. Spravilne poti, ki sprva dajejo videz rane v gozdu, se že v letu dni »zacelijo«, pomembneje pa je, da iz gozda odstranijo vse sečne ostanke in tako onemogočijo razvoj škodljivcev, zlasti podlubnikov. Strojna sečnja povzroča precej manj poškodb na preostalem stoječem drevju kot klasični posek. Ugotavljajo celo, da so poškodbe na sestojih, ker ne gre za vleko lesa po tleh, bistveno manjše, usposobljeni delavci pa s stroji za sečnjo lahko usmerjajo padec drevesa, da ne poškoduje sosednjega, ki ostaja v sestoju.
Samo terenske in sestojne ovire
Stroji za strojno sečnjo so zelo zmogljivi. Kot pojasnjuje Peter Jež, tehnični direktor Gozdnega gospodarstva Postojna, stroji zahtevajo določeno koncentracijo odkazanega drevja na večji površini oziroma kritično maso obsega dela. Ker je šel razvoj tudi teh naprav v zadnjih letih naprej, s stroji ni mogoče sekati samo na ekstremno strmih in skalnatih terenih. Prilagojeni so predvsem za posek iglavcev. Omejujoči dejavnik je tudi debelina lesa in mešanost gozdov. Listavci se krojijo in izdelujejo po kakovosti, ne po dolžinah, debelejšim in kakovostnejšim pa so stroji težko kos med drugim zaradi debeline vej. Te so tudi več kot 20-centimetrske, zato jih procesorske glave oziroma noži težko odrežejo brez poškodb vrednejših sortimentov. Pri tanjšem lesu, seveda, ni težav.
Zaradi omenjenih lastnosti je strojna sečnja primerna tudi za sečnjo zaraščenih površin, ki jih kmetje, živinorejci ali rejci drobnice želijo spet preurediti v pašnike. Doslej je GG Postojna očistilo približno 300 hektarjev nekdanjih in danes zaraščenih pašnikov. Po njihovih storitvah so do zdaj najpogosteje povpraševali lastniki zemljišč na območju Ilirske Bistrice (poleg že omenjenih še v Knežaku, pod Milanjo – Volovjo rebrijo, med Hrušico in Podgradom) in na Krasu. Zdaj se odpravljajo na sosednji tržaški Kras. Poleg čiščenja zaraščajočih se pašnikov s stroji na leto posekajo še od 30.000 do 40.000 kubičnih metrov lesa v rednih sečnjah.
Država pridobitve novih pašnikov ne subvencionira. GG od naročnika odkupi stoječi les, kar pomeni, da od zneska za les, ki bi ga dobil lastnik na kamionski cesti, izvajalec odšteje stroške sečnje in spravila. Strojno sečnjo opravljajo predvsem na površinah z mlajšim in manj kakovostnim gozdom oziroma lesom, ki se ga lahko porabi kot surovino za celulozo, industrijski les slabše kakovosti ali za izdelavo biomase. Njegova cena težje pokriva stroške sečnje in spravila, še vedno pa je GG pogosto izbran kot najugodnejši ponudnik.
Stroji za strojno sečnjo omogočijo, da se iz gozda odstrani in koristno uporabi vse drevo. Veje, sečne ostanke in slabši les zmeljejo v zelene sekance, ki so uporabni za pridobivanje toplotne energije v toplarnah in industrijskih pečeh na biomaso s pomično rešetko. Gre za vlažne sekance, ki se morajo najprej posušiti, to pa omogoča pomična rešetka. Ni jih mogoče uporabiti v kuriščih, prilagojenih suhemu kurivu. GG uporablja zelene sekance kot kurivo v 11-megavatnih kurilnih napravah v svojih obratih v Marof Trade PE Opažne plošče in v pivškem Enerlesu, kjer izdelujejo pelete, s toploto, pridobljeno iz sekancev, pa sušijo les, ki ga predelujejo v plošče in pelete. Zelene sekance prodajajo tudi v tujino, denimo, Avstrijo. Tu so precej iskani, saj države subvencionirajo proizvodnjo električne energije iz biomase, a samo iz takšne, ki ni uporabna za industrijsko proizvodnjo celuloze ali lesnih plošč.
Tudi po meri gozdarjev
In kaj o strojni sečnji menijo v zavodu za gozdove? »Strojna sečnja je dobra in napredna tehnologija, v Sloveniji pa imamo kup pravil, ki jih mora upoštevati vsakdo, ki dela v gozdu. To so, na primer, urejenost delovišča in omejitve, ki jih narekujejo gnezdenje, bližina brlogov in podobno. Te in druge opredelimo z odločbo. Sečnje se ne izvaja tudi julija in avgusta, ko so idealni razmere za razvoj lubadarja. Strojna sečnja pa je zelo primerna za spravilo lesa v žariščih, prizadetih zaradi tega škodljivca, denimo, nedavno v Planini,« pojasnjuje direktor postojnske enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Anton Smrekar.
Za strojno sečnjo niso predvidena posebna dovoljenja. Raba prostora je določena v občinskih prostorskih planih. Zarasli pašniki se dajo spet izkrčiti za kmetijsko rabo. Kjer je v planu določen gozd, se tega praviloma ne dela, vendar novejša zakonodaja omogoča manjše popravke, recimo, na robovih gozda se pašnik lahko poveča za manj kot pol hektarja, ta poseg pa je dovoljen samo po odločbi, ki jo izda ZGS, potem ko preveri, ali na tem robnem območju gozd morebiti nima kake pomembne funkcije.