Polet/Delo.si - Nada Rotovnik Kozjek: Vročina ne popušča, zato ne bo odveč, če se še bolj posvetimo hidraciji. In to upravičeno!
Vodni predelek je pravzaprav ključni del človeškega organizma in pokriva praviloma več kot polovico našega telesa. Lahko bi celo rekli, da smo živa bitja bolj ali manj velike vodne raztopine. V njih so raztopljene ključne življenjske snovi. Te raztopine so ločene z različnimi membranami in tvorijo organe in organske sisteme. Brezmaščobna masa vsebuje do okoli 70 odstotkov vode, maščoba pa je veliko manj z vodo prepojeno tkivo, delež vode v maščobnem tkivu je praviloma le približno 10 odstotkov. To pri posameznikih z velikim deležem maščobne mase pomeni tudi, da je njihova količina vode razmeroma manjša. Količino telesne vode v praksi ugotavljamo z meritvijo sestave telesa, ki jo uporabljamo pri prehranski obravnavi. Te številke zelo jasno kažejo še nekaj: hitra izguba telesne teže je možna, če telo na hitro izsušimo. V vročinskem valu, ki nas je napadel, pa je to že kar zločin nad lastnim telesom.
Voda je varovalka proti pregretju na vročini
Dovolj telesne vode ali stanje euhidracije je za naše preživetje v tropski vročini pomembno že v mirovanju, ko voda dobesedno hlapi iz telesa in tako neposredno preprečuje pregrevanje telesa. Telesna aktivnost v vročem okolju izgube vode močno poveča. Presnovna toplota, ki nastaja pri krčenju mišic, se namreč prenaša iz mišic v kri in po krvi v sredico telesa. Dvig temperature telesnega jedra izzove mehanizme termoregulacije in ti procesi uravnavanja telesne temperature omogočajo učinkovit prenos toplote v okolico. Prenos toplote v okolje je odvisen od biofizikalnih lastnosti okolja in v toplem in še zlasti vlažnem okolju je znojenje ključen mehanizem za prenos toplote v okolico. Učinkovitost suhe izgube toplote s sevanjem in konvekcijo je namreč slaba. Ja, tudi vetra v vročem popoldnevu, ko peklensko pripeka, ni!
Hlajenje telesa z znojenjem je torej tudi osnovni mehanizem za ohlajanje telesnega jedra oziroma vzdrževanja normalne delovne temperature telesa pri športni aktivnosti. Če je preskrba organizma z vodo slaba in se izsušimo ali dehidriramo, je ta hladilni manever telesa bolj ali manj ustavljen. Lahko ga tudi nevede in pravzaprav po neumnosti onemogočimo z neprimernimi oblačili, ki ne dihajo in slabo prepuščajo vlago. Izgubili boste sicer kakšen kilogram več, a vaše zdravje bo ogroženo in telesna zmogljivost veliko manjša: dehidracija telesa za okoli dva odstotka ali več zelo škodi vašemu rezultatu.
Ne premalo ne preveč
Nezadostna preskrba telesa z vodo vodi torej v dehidracijo in pregretje telesa. Pregretje telesa pa ne povzroča samo upada telesnih in psihičnih sposobnosti, vodi tudi do toplotnega udara, ki smo ga na kratko opisali v prejšnji številki. Toplotni udar je nevarno bolezensko stanje že samo po sebi, in ker so slabe stvari redko v ednini, se mu ne tako redko pridružijo še druga nevarna bolezenska stanja. Na primer rabdomioliza. Z rabdomiolizo opisujemo dobesedno razpad skeletnih mišic. Še posebno so k tovrstni poškodbi skeletnih mišic nagnjeni tisti, ki se netrenirani lotijo hudega napora. Razpadni produkti skeletnih mišič lahko, in pogosto jih, poškodujejo ledvice. Laično bi lahko rekli, da praktično zamašijo ledvične tubule. Dehidracija je tako že sama vzrok odpovedi ledvic, če se pojavi še rabdomioloza, je pot do dializnega zdravljenja še krajša. K rabdomiolizi pa ne pripomore samo dehidracija. Sproži jo lahko tudi prenalivanje s tekočinami, še posebno z vodo, potem ko je nekdo že dehidriran. Tudi rehidracija mora biti postopna in ne samo z vodo, drugače lahko ledvice tudi utopimo. Pa ne samo ledvic. Tudi druge organe! Na udaru so še posebno možgani. Pitje velikih količin vode med naporom in po njem lahko namreč nenadno in zelo hitro povzroči padec natrija v krvi. K temu pripomorejo tudi izgube natrija z znojenjem. Hiter padec natrija pod 130 mmol/l povzroča motnje delovanja membran in telesne celice niso samo nabrekle, ampak tudi slabše delujejo. Prvi znaki hiponatriemije so podobni dehidraciji: blag glavobol in utrujenost. Če se padec serumskega natrija nadaljuje, se glavobol stopnjuje, lahko se pojavi bruhanje in otekline po telesu. Te se najprej pojavijo na rokah in nogah. Pri hitrem padanju natrija v krvi se lahko pojavi tudi pljučni edem in smrtno nevaren edem možganov. Zmeden rekreativec, ki se naliva z vodo, je klasičen prototip pretirane hidracije. Nevarna pa ni samo voda! Hiperhidracija z elektrolitnimi motnjami se lahko pojavi tudi pri pretiranem pitju tekočin, ki vsebujejo elektrolite, tudi natrij. Če je relativni vnos vode prevelik, kar pomeni, da so izgube natrija z znojenjem prevelike, nam ne bo pomagala še tako dobra športna pijača. Še zlasti ker je regulacija elektrolitov pri telesni aktivnosti manj natančna.
Piše dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.