Planet SiOL.net - Manca Čujež: Ultramaratonski kolesar Radovan Skubic Hilarij med pripravami na vztrajnostni projekt 211 lipovih listov za zeleno Slovenijo že načrtuje nov, "upokojenski" podvig ob svoji 60-letnici prihodnje leto.
Konec avgusta se odpravljate na svoj zadnji podvig: slovenskim županom boste s kolesom odpeljali 211 lipovih listov za zeleno Slovenijo. Kaj želite s tem sporočiti njim in Slovencem?
S svojim vztrajnostnim kolesarskim projektom 211 lipovih listov za zeleno Slovenijo širim okoljsko zavest in verjamem, da je ohranjanje naravnega okolja ključ za bolj kakovostno življenje na vseh ravneh.
Kam bi na enomesečni aktivni dopust napotili slovenskega športnega navdušenca, ki ga – prav tako kot vas – vodi ljubezen do narave in zdravja?
Če bi vedel, da je rad sam v naravi, da je res volk samotar, bi ga poslal v planine v Hercegovini, kjer ne vidiš drugega kot divjad, rože in vse druge lepote neokrnjene narave. Dogodilo se je, da v teh planinah celih sedem dni nisem srečal človeka.
Slovensko planinsko transverzalo, Mont Blanc, Matterhorn in kup drugih vrhov ste osvojili kot gorski tekač. Je zaradi poškodb ostal neuslišan kateri vršac, na katerega ste se pozneje povzpeli v planinskih čevljih in pohodniškem tempu?
Želje po osvajanju vrhov so ostale, vendar naj ostanejo skrivnost. Rad imam brezpotja, hojo v neznano, najbolj pa mi je pri srcu projekt, ko sem v desetih dneh pretekel slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana. Ta rekord imam že 15 let in bil bi že čas, da ga kdo popravi.
Leta 2004 ste zaradi poškodb tekaške copate zamenjali za kolo. Kakšno pozornost pri ekstremnih podvigih, kot se jih lotevate, zahteva vaše telo in kakšno vaše kolo?
Ortoped me je postavil pred dejstvo, da moram razbremeniti kolena, če še želim hoditi, zato sem se preselil na kolo. Na kolesa se ne spoznam, zato izbiro prepuščam sponzorjem. Kolo mora biti trpežno, na poti pa ga zaupam serviserju, saj se sam raje posvečam naravi. Telo pa je treba postopno, več let, pripravljati na takšne ekstremne podvige, ki jih vsak organizem niti ne prenese, kajti mati narava ni vsakogar obdarila z vzdržljivostjo. Seveda so pomembni zadostna priprava, ustrezno odmerjen počitek, pravilna prehrana in napitki, a šele ko svoje telo poznaš 100-odstotno, ti uspeva. Sam nikoli nisem uporabljal merilnikov srčnega utripa, orientiram se po dihanju in znam prisluhniti svojemu telesu.
Leta 2008 ste slovensko zastavo odpeljali na olimpijske igre v Peking. Boste letos kot glasnik Slovenije odkolesarili do Londona?
V Peking sem nesel slovensko in evropsko zastavo, po poti miru in športa, a se podvig žal ni končal tako zmagoslavno, kot sem želel. Letos ne grem v London, saj za to nimam posebnega vzroka, poletje pa bom posvetil pripravam na projekt 211 lipovih listov za zeleno Slovenijo.
Katere ceste so v vaši kolesarski karieri terjale največ predrtih zračnic in katere so se izkazale za najprijaznejše?
Najneprijaznejše so bile ceste po Rusiji, moja najljubša kolesarska pot pa je Zagorje–Mala Kostrevnica (moja rojstna vas)–Šmartno–Bogenšperk–dolina Temenice–Ivančna Gorica in nazaj.
Najvišja točka, na katero ste pritekli oziroma jo osvojili s kolesom? Mont Blanc je bil najvišja osvojena tekaška točka, za kolo pa ne bi vedel.
Nemogoče je mogoče – za katero svojo popotno dogodivščino bi lahko to rekli?
To je bil tek po slovenski planinski poti in pa tek iz Kuma na Mont Blanc in kolesarski projekt 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord zemlje, v katerem sem prekolesaril 26.785 kilometrov.
Si kot ljubiteljski športnik, ki hrepeni po ekstremnih dosežkih, sploh lahko predstavljate ležeren dopust na hrvaški obali? Da, če greš na Makarsko riviero v okolico Baške Vode in že zjutraj tečeš na Biokovo in nazaj na obalo.
Svoj 50. rojstni dan ste praznovali na Olimpu v Grčiji, od koder ste pritekli iz Geossa na Vačah pri Litiji. Čeprav letos uradno končujete športno kariero, lahko ob vaši 60-letnici prihodnje leto kljub temu pričakujemo kakšen edinstven podvig?
Za svojo 60-letnico bom v enem kosu prehodil slovensko planinsko pot, ki leta 2013 tudi praznuje svojo 60-letnico.
Manca Čujež
Foto: osebni arhiv Radovana Skubica Hilarija