Nedelo - Grega Kališnik: Kdaj je človek prvič športno plezal, si ne drznem ugibati. Enako, kdaj se je vertikale lotil s cepinom in derezami. Kar s precejšnjo gotovostjo pa obrise tele zgodbice zapičim v leto 1954.
Ljubljančan Zlato Plešnik, 56 let ima, je bil zamlada hokejist, in to ne na travi, športni zanos mu je vnemal led. V resnejših letih »sta bila potrebna dva infarkta, da sem začel hoditi v hribe«, po štiridesetem je postal alpinist. Hitro je pristal v ledenih slapovih Mlačce, pa tudi na šmarnogorskem Turncu je lastnika gostilničarja resno hecal, naj tamkajšnje smeri oblije z ledom. Želje niso nikoli dosegle trdnega agregatnega stanja.
Geometrija
Zlato v svoji vikrški firmi izdeluje učila, geometrijska, magnetno sestavljiva telesa so njegov (neuradni) patent. V srednji šoli je bil strojnik energetik, nato je šel med ekonomiste. Odrasle in neodrasle uči plezarije, ves čas z ledenimi stenami v previsih podzavesti.
Od sredine leta 2009 uresničitev stoji ob medvoški osnovni šoli in športni dvorani – desetmetrski, vsaj dvonamenski plezalni stolp, Ledinček po imenu. Za prostor se je dogovoril z županom Stanetom Žagarjem.
»Naredil sem vsaj pet modelov v merilu 1 proti 10 in dva delujeta.« Kaj pa ima pri plezalnem stolpu delovati, (se) vprašam namesto vas. Postaviš ga, prepikaš z oprimki, zavaruješ, pa je.
Ni čisto tako, Ledinček (z njim je Plešnik prodrl na forum slovenskih inovatorjev) je unikaten po tem, da hkrati na navpik postavljenem pladnju ponuja suho in ledno športno plezanje. Stolp (nosilna konstrukcija je lesena) ima štiri stene, na vsaki so štiri smeri, plus štirje opremljeni plezalni vogali. Načrtuje še en kaminski sistem, na glavo postavljene piramide, previse, streho, na konstrukciji že visi suha lesena sveča, ki bo v poletni različici zibajoča se, ledena pa bo zrasla s tlemi.
»Trenutno je ledena ena stena, obliva mora biti vsaj šest centimetrov. Polivam jo z vodo, ki ima 9 stopinj plusa, hladim jo z agregatom, da nastane led. V ceveh na notranji strani plezalne površine teče hladilna tekočina s temperaturo minus 18.«
Pa se malo odpikajmo od športa, pristanimo pri ekologiji, toplarni, namreč: »Toplota, odvzeta vodi in iz zraka, gre skozi ventilatorje v ozračje, lahko pa bi jo prestregli in uporabili za ogrevanje športne dvorane.« Ali pa, smelo doda Plešnik, dveh stanovanjskih hiš s približno 180 kvadratnimi metri površine.
Sendvičasti izum
Tako naj bi bilo, ko bo, predvidoma konec januarja, Zlato na konstrukcijo stolpa namestil svoj najpomembnejši izum, hladiator. To je sendvič, večplastna plošča, kvadratna z metrsko stranico – na zunanji, aluminijasti rebrasti strani odporna proti udarcem kovinskih bodic –, v kateri se pretaka mešanica hladilne (grelne) tekočine. Torej, ves čas zmes športnih užitkov in poceni ekoloških ogrevalnih izmišljij.
Pozimi je zaledenela stena prekrita z velikansko plahto, ki jo varuje pred soncem, pri polivanju z vodo je treba biti zelo previden, natančno enakomeren, da na nepravem mestu ne zabuhtijo neprijetne ledene gobe. Ko se v toplejših mesecih led stali, agregat izključijo, »stena postane sončni kolektor, segreta hladilna tekočina pa lahko ogreva sanitarno vodo v bojlerju«. Ves dan, saj štiri stene, čudno, gledajo vsaka na svojo stran neba.
Hladiator, katerega natančnejše delovanje izumitelj hrani zase – skrivnost mi je sicer zaupal, a vam je ne morem prenesti, ker je ne razumem –, bo omogočil veliko boljši izkoristek od sedanjega ledenjenja, precej lažji bo za namestitev, tehnološko naprednejši (pa saj bi se tudi vlivanja kokakole morali lotiti brez recepta, no, če bi se sfižilo, bi še vedno dobili kokto).
»Po sedanjem sistemu lahko delam led do največ plus 8 stopinj Celzija zunanje temperature, vzdržujem pa ga do plus 15, 16. Lani smo imeli prvo ledno plezarijo 26. oktobra. S hladia torjem pa pričakujem izdelavo ledu do plus 15, vzdrževanje do 25 stopinj Celzija.
Golih kolen navpik
Torej, v kratkih hlačah do Ledinčka, potem pa stvar presoje: zgolj z golimi okončinami po suhi steni ali z derezno-cepinastimi podaljški po ledu. »Ledno plezanje načrtujem od septembra do maja.«
Lahkotnost nameščanja hladiatorjev omogoča poljubno sestavljanje plezalnih površin. Sploh ni nujno, da gre za stolp, hladiatorji so lahko naslonjeni na steno, lahko jih postavimo sredi športne dvorane. Naj bodo želje športnih plezalcev, da bi pajkarjenje postalo olimpijsko dete, še tako oddaljeno od poroda, Ledinček je gotovo eno od pomagal, s katerim bi si pot na svetlo lahko skrajšali.
Kako pa je ta zamišljena in uresničena lastnina zaščitena?
»Patentiranje bi me stalo ogromno, preveč, pa še nikdar nisi popolno ma zaščiten.« Nekdo te posnema, kakšno potezo spremeni in mu že ne moreš naviti ušes zaradi plagiatorstva. Zatorej Plešnik: »Vedno bom poskrbel, da bom korak spredaj.«
V stolp je vložil svoj denar, agregat je sovlagalni projekt, drsališče, ja, tudi to je urejeno v ograjeni športno-toplarniški oazi – deluje po enakem principu, le da ni aluminijastih plošč – je občinsko. Z izmislekom niti ni nameraval toliko izzivati alpinističnih klubov, ti si takšnih zadev pač ne morejo privoščiti, ampak bolj turistična središča. Kot dodatna, sila atraktivna, bolj ali manj adrenalinska dopolnitev osnovnih zimskošportnih disciplin. Razmišlja celo o hišnih drsališčih, recimo 10-krat 20 metrov – no, zasebna hiša bi morala biti kar velikanska. Ali pa, kakor se izrazi, o ogrevanju na drsališče v vrtcih. Malčki bi se rekreirali, princip gretja pa primerjaj z omembo bajte s 180 kvadrati.
Vrednost konstrukcije z agregatom Zlato Plešnik ocenjuje na sto evrskih tisočakov. Drsališče deluje dobra dva tedna, stolp ima za seboj lansko in del letošnje zime.
Omenili smo vrtce. Kaj pa v šoli, tri korake od ograjenega stolpa? S šolo Plešnik ni na ti. Pravi, da so mu iz hrama osnovne učenosti poslali že četo inšpektorjev, proti stolpu je skupina učiteljev spisala peticijo, domnevno zaradi zmanjševanja zelenih površin v šolski okolici. Pa ker da ni pridobil dovoljenj.
Vsak ima svoj prav, Plešnik trdi, da so odzivi na njegovo stolpanje, z izjemo šole, zelo dobri, se je pa na začetku zgodil neljub pripetljaj, ko je z dveh metrov padel šolar, a se na srečo ni poškodoval.
Glede dovoljenj: »Imam občinsko soglasje za postavitev stolpa. Drugih dovoljenj ne potrebujem, ker je zadeva premična. Narejena je po zahtevanih standardih, opravljen je statični izračun.« In še, novembra so mu neznanci ukradli 2500 metrov cevi, 250 kvadratnih metrov stiropora in 400 litrov hladilne tekočine. Bo že bolje. Je že.
V živo
S sodrugom, s katerim imava za seboj že prenekatero superlahko tako ali drugače vertikalizirano pogruntavščino, sva Ledinčka preskusila z lastno opremo, obutvijo, oblačili. Je pa tako: če je treba nemočnemu odnesti televizor iz stanovanja, se sam ponavadi zagrebem za daljinca, pod škatlo pa se napenja kdo pripravnejši. Enako je bilo v Medvodah – D. je pikal gor in dol, od tal do vrha, jaz od spodaj škljocal, nato pa sem za cepine zgrabil še sam in se od tal dvignil za cirka 73 centimetrov. Dejan je fotkal tako, da je zgledalo vsaj za silo dramatizirano, pa afne sem gugal, kakor da bi me nagega z ledom oblivali. Varovanje poteka prek sidrišča in vrvi na fiksno točko na tleh. Zraven mora biti varovalec, ki pa ne nosi teže onega na štriku.
Verjemimo, razlika med lednim in suhim plezanjem je večja kot med hokejem na ledu in travi. Pri hladnejši varianti se z navijanjem – žargonsko, gre za boleče, pekoče procese v podlakteh – srečate bistveno prej kot na oprimkih.
Pa če se človek z izumiteljem pogovarja, se še sam česa pametnega navzame. V moji glavi – Plešniku nisem nič povedal, da ne bi bil korak pred menoj – je zrasla podoba vaške hišice, običajne oblike, le namesto fasade bi bila obita s hladiatorji. Dve steni ledeni, dve ne, oprimki in stopi vseh barv, okna, no, če so ali pa jih ni, morda bi moral (do)pustiti le vhodno luknjo. Noter pa niti enega radiatorja. V kleti drsališče. Zakaj tako, pa upam, da vam ni treba razlagati. In gotovo bi dobil uporabno dovoljenje za status vaškega prisebneža.
Grega Kališnik