Slovenske novice, 27.01.06 – Tatjana Svete: ... dobro ve Dario Corteze, ki je bil včasih zagrizen presnojedec...
Slovenske novice, 27.01.06, Astronovice
Hrana ni alfa in omega življenja
PREHRANA V TEORIJI IN PRAKSI Kako hrana zaznamuje in preoblikuje ne le telo, marveč življenje, dobro ve Dario Corteze, ki je bil včasih zagrizen presnojedec, danes pa je spet vsejed – Meni, da so prehranske skrajnosti druga plat anoreksije, ki pomeni upor zoper svet – Ko človeku prehrana postane ideologija, se znajde v hudih težavah, tudi zdravstvenih
Že veliko let na svoji koži in želodcu preizkušate različne prehranske recepte in metode. Kaj ste doslej izluščili iz njih?
»Da si s hrano nima smisla zapletati življenja. Prehrana še zdaleč ni tako pomembna, kot bi jo hoteli narediti. Bolj ko kdo sledi neki prehranski smeri, bolj si dela medvedjo uslugo. V zadnjih letih je pri nas na voljo veliko metod prehranjevanja, ki obljubljajo zdravje in odrešitev sveta. Hrana je zelo pomembna, še zdaleč pa ni edini dejavnik zdravja in sreče. Sploh pa snovna živila niso edina hrana, od katere smo odvisni in jo potrebujemo za kakovostno življenje. Človek pa je žal po naravi nagnjen, da se oprime kakšne teorije in ji fanatično, slepo sledi. Če izbrana prehrana komu postane ideologija, se začno velike težave, ker začne sebe in druge presojati po tem, kaj kdo je. Človek, ki jé tako kot on, je dober, vsi drugi pa so slabi. To sem doživljal tudi sam. Začel sem se ograjevati od ljudi. Bolj ko kdo čemu fanatično sledi, bolj postaja miselno ozek in ozkosrčen.«
NI DOVOLJ, DA SPREMENIMO PREHRANSKE NAVADE IN JIM SLEPO SLEDIMO, TREBA JE PREVETRITI ŽIVLJENJE.
Med drugim ste se štiri leta pretežno hranili le s presno (nekuhano) hrano, potem ko vas je navdušila knjiga Helmuta Wandmakerja Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem! Kaj ste dognali?
»Knjiga je zanimiva, a je preveč idealistična. Zelo redki imajo tak ustroj telesa, življenjske navade in poklic, da jim za telesno in duševno zdravje zaležeta le presna sadje in zelenjava. Večini se s presnojedstvom krepi le njihov ego, ki poskuša dokazati, da je močan in da lahko preživi le ob tej hrani, ne glede na žrtve in davek, ki ga mora plačati. Prehranske skrajnosti, tudi presnojedstvo, so le druga plat anoreksije, ki pomeni upor zoper svet. Hrana je področje, ki ga lahko vsak radikalno spremeni, a so posledice lahko dolgoročno neugodne. Sadje še zdaleč nima dovolj hranil. Menim še, da sem si zaradi presne hrane pridelal glivice v obnosni votlini. Pred letom in pol sem bil na operaciji.
Presnojedstvo ni naravna prehrana za naše podnebje, saj hladi telo. Jaz sem se pozimi vedno tiščal peči in si grel telo v savni in pod vročo prho. Predvsem pa sem domačim rahljal živce. Če človek živi v družbi, ima družino, se mora prilagajati, če živi sam, naj dela, kar hoče. Ortodoksno vztrajanje pri kateri koli vrsti prehrane, ki kvari medosebne odnose, nima prihodnosti. Hrana vpliva tudi na psiho – kako se ljudje, ki se različno hranijo, vedejo do drugih. Tako sem srečal že veliko zelo sitnih vegetarijancev ter nemalo izjemno dobrodušnih in komunikativnih izrazitih mesojedcev.«
Zdaj ste že šest let spet vsejed. Kaj trenutno preizkušate?
»Skisano sirotko, ki jo v sirarnah uporabljajo za pripravo skute, saj sem si z njo že skoraj pozdravil glivično okužbo obnosne votline. Ima zelo močno antibakterijsko in antiglivično delovanje.«
Kaj menite o prehrani po krvnih skupinah?
»Začel sem jo preizkušati šele pred nekaj tedni, zato imam z njo še premalo izkušenj, da bi lahko naredil povzetek. Začel pa sem že spraševati ljudi, katera krvna skupina so in kaj najraje jedo.
Moja krvna skupina je O, to pomeni, da naj bi bil mesojedec. Glej ga zlomka, sem si rekel, bom pa preizkusil še, kako se bo odzvalo telo, če bo na mojem krožniku malo več mesa. Sem pa opazil, da mi po veliko mesa zelo diši sladko. Ne vem še, zakaj.«
Ali ste kdaj v enem obroku namenoma ločevali beljakovine od ogljikovih hidratov?
»Ne. Ta prehrana je dobrodošla, če hočete shujšati, si urediti prebavo in presnovo, menim pa, da zdravemu človeku z uravnovešeno prebavo in presnovo ni treba tako ločevati živil. Močno telo bo lahko predelalo več raznovrstnih živil v enem obroku. Ločevalna dieta je lahko balzam za današnja šibka prebavila, presno hrano pa priporočam za kak mesec za čiščenje telesa. Potem pa nadaljevati ne s starim ali novim prehranskim vzorcem, ampak s spremenjenim načinom življenja. Treba je smiselno spremeniti še druga področja, ne le prehrano. Problemi prebave pa danes nastanejo, ker pojemo preveč hrane.«
Pomembneje je torej, koliko si nadevamo na krožnik, ne pa kaj?
»Da. Kdor neha biti fanatik, lahko pade v drugo skrajnost: da bi jedel vse, kar mu oči poželijo.
Kolikor sem lahko razbral iz zgodovine prehrane, nikoli nismo jedli ločeno beljakovinskih in škrobnih živil. Tudi v žitih in oreških so beljakovine. Težava je, ko iz katerega živila izločimo le eno snov, denimo škrob iz žitnega zrna in iz njega spečemo kruh, na katerega damo še salamo. Taka kombinacija je težje prebavljiva. Že bel kruh sam je nepopolna hrana, saj bi morali z njim uživati še minerale in vitamine, da bi ga telo dobro prebavilo.
Menim, da največje težave povzročajo stalno isti prehranski vzorci, zato so različna prehranjevanja dobra za občasno kratkotrajno prekinitev teh navad. Izvor prehrane je zelo odvisen od tega, kako so jedli naši starši. Kar človek užije v otroštvu, je zanj navadno najbolje vse življenje. Meni še vedno najbolj tekneta kruh z maslom ter bela kava, ker je bilo to v moji mladosti vedno na mizi.«
Lahko vsak zase začuti, katero živilo mu najbolj prija?
»Da. A morda je hrana pri izbiri še najmanj pomemben dejavnik. Pomembni so še način življenja, delo, ki ga kdo opravlja, kako stresno živi, in drugi, bolj miselno-psihološki dejavniki. S hrano se marsikdo odziva na stres.«
Nekdo v stresu jé več, drugi manj ...
»Da. Kdor je odvisen od mesa, bo v stresu jedel meso, saj ga bo to umirilo; kdor je odvisen od ogljikovih hidratov, bo v nemirnih razmerah za čustveno potešitev potreboval čokolado in sladice. Tudi okolje še vedno zelo pogojuje, kaj jemo. Ko sem, denimo, na Tajskem, je naravno, da tam zaužijem več sadja, ker ga je v izobilju in je toplo podnebje. Jedel bom papajo, ananas in druge tropske sadeže.«
Kako družina sprejema vaše preizkušanje hrane?
»Zdaj so se že navadili, da vedno kaj preizkušam. A glavno obdobje sem dal že skozi, zato so si oddahnili. Ko imam bolj zelenjavno obdobje, pa si le ne morejo kaj, da me ne bi malo podražili: "A spet te tvoje buče ..."«
Mar dan še začnete s kozarcem tople vode z limono kot pred sedmimi leti, ko sva imela prvi intervju?
»Ne. Zjutraj navadno žvrkljam po ustih hladno stiskano sezamovo ali sončnično olje. Potem si s slanico sperem sinuse, spijem zeleni čaj ter skisano sirotko, nato pa imam za zajtrk še uro ali več hoje v bližnjem gozdu.«
Kaj menite o trenutno zelo priljubljeni himalajski soli, s katero si mnogi začinjajo jedi in zaradi katere opuščajo rafinirano morsko sol?
»Ko ena sestavina postane zelo pomembna, je vedno razlog za dvom. Pomembna je celota. Le z eno snovjo se ne da narediti čudežev. Če je kdo nezadovoljen s službo, mu duše ne bo olajšala zdrava prehrana, ampak le zamenjava službe.«
Tatjana Svete