Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dušan Škodič 3353 4

Hrbtenica

Obvestila - Tone Škarja: Že kakih 15 let je tega, kmalu po znanem »spopadu« okrog Lotseja, ko sta dva alpinista odhajala v Himalajo ...

Vodilni je v isti sapi vpil proti Komisiji za odprave, hkrati pa spravljal v torbo vozni karti in denar. »Kje imaš moralo?«, mu je očital eden od prisotnih. »Z eno roko tolčeš, drugo pa steguješ za denar.«
Nedavno je spet eden od »slavnih«, ki se mu prav po zaslugi Planinske zveze dobro godi, javno sramotil taisto zvezo in se obenem še lagal (da o vedenju ne govorimo!). Še mesec ni minil, pa že s pomočjo botrov prosi PZS, kako naj mu preskrbi udobno preživljanje še za kako desetletje – do upokojitve, saj je že dve desetletji vajen dobivati solidno državno plačo kot vrhunski športnik, nekaj časa pravi, zdaj pa že manj pravi. Ko je naročal, kaj naj PZS napiše v priporočilo, najbrž niti zardel ni.
In še tretjič (ob še več podobnih primerih)! Klic poklicnega gorskega vodnika in vrhunskega alpinista (prav tako s skozi PZS preskrbljeno navidezno, a realno plačano državno službo) z vrha alpskega štiritisočaka. Pod vrhom puščene smuči jim je odnesel plaz, našli so jih, a enemu od klientov je odpeto vez zlomilo in zdaj bodo naročili helikopter. Ker pa je le B član, ga naj nemudoma prekvalificiramo v A članstvo, da bo zadoščalo za stroške. Ko so ga peljali v dolino, je bil že polno pokrit. Ironija je, da je bil polet dovolj poceni že za B članarino, a tega vnaprej ne moreš vedeti. Vsaj to verjamem, da ni zahteval članarine nazaj. Pomembnejša ironija pa je v tem, da je tudi ta vodnik, ko se mu je začelo goditi dobro, nehal amatersko delati na alpinističnem področju, zato ga pa začel toliko bolj kritizirati in omalovaževati. A v izogib morebitnemu doplačilu evrskega tisočaka je bil pripravljen požreti »čast« in poljubiti dobrotno materinsko roko PZS. Mimogrede: nekam pogosto helikopterji vlačijo naše vodniške naveze iz alpskih smeri.
Kaj je rdeča nit teh pojavov? Najprej nespoštovanje svoje lastne organizacije brez občutka pripadnosti. Potem cenenost osebnega ponosa (časti?). Za denar takoj na kolena pred še pravkar opljuvano »mater« PZS. Tretje, čeprav ne nazadnje, pa napuh, ki se že pri najmanjši motnji izkaže za prazen balon. Oholež se v trenutku spremeni v dečka, iščočega mamino krilo.
Precej sem okleval za pisanje tega uvodnika. A ob brskanju in iskanju starih papirjev za nastajajočo knjigo »Po svoji sledi« sem pač naletel na svoje članke in pisma še iz precej starejših časov, med drugim tudi predsedniku PZS sredi osemdesetih let, pa politikom, in se sem potipal, če imam še kaj hrbtenice. Malo obrabljena je že in včasih me tudi boli, bi me pa še bolj, če tega ne bi napisal. Kajti Slovencem nasploh manjka prav to, samospoštovanje in spoštovanje lastne države. Obnašamo se, kot da nam jo je nekdo podtaknil. Planinci se vključujemo v tiste planinske zveze, proti katerim smo pred dobrim stoletjem ustanovili svojo, Slovenci pa ponujamo svojo usodo drugim v roke, da bomo spet lahko kako stoletje »jamrali« - vse do izumrtja.

Tone Škarja
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti Obvestila PZS

4 komentarjev na članku "Hrbtenica"

Ivan Pepelnjak,

Spoštovani g. Škarja!

Spoštujem vašo pokončno držo in iskreno besedo, moti pa me, ker na koncu (upam, da ne namerno) poskušate nesposobnosti svoje organizacije skriti za "nacionalni ponos".

Kot vsi vemo, se alpinisti (tisti ki pač se) v Alpenverein vključujejo predvsem zaradi tega, ker imajo tako bolje urejeno zavarovanje v primeru gorskih nesreč, ne pa zato, ker bi jim bil apfelstrudel bolj všeč kot jabolčni zavitek. Analiz in primerjav zavarovanja, ki ga nudi PZS in Alpenverein je bilo že zadosti, vsak, ki ga ta problematika zanima, naj si poišče informacije z Googlom (Alpenverein zavarovanje), odličen (čeprav precej star) pregled je tule: http://pd-ljmatica.si/forum/phpBB2/viewtopic.php?p=6921

Nadalje: podaljšanje članstva v PZS je prepuščeno izključno članom, društva (v katerih sem bil do danes) in zveza so povsem pasivni in nezainteresirani. V Alpenverein sem se lahko včlanil čez splet in okoli novega leta so mi poslali položnico in novo izkaznico skupaj s prijaznim dopisom v stilu "če vas še zanimamo, prosimo da plačate položnico in podpišete izkaznico".

V času Interneta si lahko rešitev svojega problema (= nadzor nad stroški v primeru nesreče) pač poiščemo tam kjer je to najlažje in najbolj zanesljivo. Okostenele organizacije se bodo morale spremeniti ali pa bodo končale tam kot dinozavri.

Nazadnje pa Vas lepo prosim: ne zlorabljajte nacionalnega ponosa za opravičevanje dolgoletnih napak, zastarelosti in nezainteresiranosti PZS. Ne pristoji Vam.


Iztok Snoj,

Zanimive zgodbe in kot ponavadi zanimiv uvodnik.

Pogled z vrha na goro pod nogami je popolnoma različen od pogleda nanjo izpod vznožja. Ko na tole pogledam malo bolj od daleč: kako to, da je PZS dopustila tako "svoje" ravnanje? Verjetno bi ljudje na odgovornih mestih lahko ravnali (odločili) tudi drugače.

Tudi najčudovitejša gora je predvsem gora in vsaka organizacija je predvsem organizacija. Z vsemi lastnostmi organizacije. Da gre za planinsko organizacijo, je glede osnovnih karakteristik bolj postranska lastnost.


Domen Zupan,

Zanimiva se mi zdi ta asociacija na PZS kot mater, ki jo avtor članka sicer naslavlja na nehvaležne otroke brez osnovnih manir, a hkrati mi njegovo pisanje izpade kot tipična reakcija užaljene matere nad svojimi otroki (očetje običajno reagiramo precej bolj razumsko in predvsem manj čustveno). Ob tem se sprašujem, komu gre pripisati levji delež vzrokov (krivde), da v tako ugledni družini, kot PZS nekoč je bila, pride do tega, da se kar naenkrat pojavi ogromno otrok "nepridipravov", ki so skrenili s poti? Res tem otrokom, ali....? Pa ti posamezniki, ki jih avtor omenja, so si morda celo res "zaslužili" takšen odziv, a vsi vemo, da so se odcepili tudi celotni kolektivi (GRS, marsikateri AO, samo čakam dan, ko bo to storil prvi MO), ki danes ugotavljajo, da se v tem svetu mnogo bolje znajdejo brez matere! Materam, ki evidentno niso sposobne skrbeti za svoje otroke, le te tudi odvzamejo. Za PZS to ne velja, pač pa imajo ti otroci možnost svobodne odločitve, pod katerim krilom jim je bolje. In kaj je pravzaprav s tem tako hudičevo narobe?!

Za domačimi zidovi imajo matere vedno prav, konstruktiven dialog je večkrat vsaj zelo omejen, če že ne nemogoč, tej naši materi pa svetujem, da se kdaj povabi kakšni sosednji na kavo in si malo pogleda, kako tam živijo, poskuša ugotoviti, zakaj tam praktično ne vedo, kaj je to nehvaležen otrok, zakaj otroci niti v sanjah ne razmišljajo o kaki osamosvojitvi... Le kak ponos bo potrebno malce požreti, pa v tem primeru to morda niti ne bo tako slabo. Za otroke pa tako ali tako pravijo, da so v osnovi po vsem svetu enaki, razlike se izoblikujejo glede na okolje, v katerem se morajo prebijati na tem svetu...


Peter Mežnar,

Kot vedno žebljica na glavico. Bravo Tone!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Pri Treh kraljih spet planinska koča
Naslednja objava Herletov veleslalom pod Škarjami
  • Število objav: 46124

Novosti