Delo, Svet so ljudje: Eduardo je izjavil: »Goro bom prebarval z belo barvo.« - Sprva so se mu vsi smejali
Sprva so se mu vsi smejali. Temu Eduardu se blede, so rekli. A jim ne gre zameriti. Eduardo je namreč izjavil: »Goro bom prebarval z belo barvo.« To pa še ni vse. Vse vrhove v perujskih Andih, na katerih je nekoč ležal sneg, bo pobarval z belo barvo. Le kdo bi resno jemal takšne načrte? Petinpetdesetletni Eduardo Gold pa je začel zlivati belo barvo na vrhu 4756 metrov visoke gore Chalón Sombrero, ki je nekoč kot ledenik žarela na soncu. In takoj si je pridobil pomembne sponzorje, med njimi Svetovno banko in perujsko ministrstvo za okolje. Bela barva namreč gora ne bo samo polepšala, temveč bo pripomogla, da bi se nanje vrnili ledeniki in bi bilo podnebje na našem planetu spet takšno kot nekdaj.
Ideja je hkrati genialna in preprosta – če bo seveda učinkovita. Sončna svetloba, ki se odbija od belih površin, se ne bo spremenila v toploto, temveč se bo njen večji del odbil nazaj v vesolje. Gold pa si poleg tega obeta, da bodo gore tako hladnejše in se bo na njih dlje časa zadrževal sneg. Prebivalci vasi pod Chalón Sombrerom, ki je približno sto kilometrov oddaljen od mesta Ayachuco, niso dolgo oklevali, ko jim je Gold razložil svojo zamisel. Njihovo življenje je namreč odvisno od gore, ki je bila nekoč zanje sveta in se je ponosno svetlikala v snegu. Zdaj pa je le še rjava in umazana, zato je zanje samo še mrtvo skalovje, ki ogroža njihovo življenje. Manj snega namreč pomeni manj pitne vode zanje in njihove živali.
Eduardo Gold ni geolog, pa tudi znanstvenik ne. Že od nekdaj pa mu na trenutke pride na misel marsikaj pametnega. Ko mu je bilo 13 let, je na primer brez navodil izdelal bencinski motor. Ko je pred desetimi leti hudo zbolel, se je zaobljubil, da bo naredil kaj dobrega, če bo preživel. Kaj velikega, nemogočega. »Pravijo, da so ledeniki obsojeni na smrt. S tem se ne bom sprijaznil.« Prepričan je, da lahko s svojo barvo iz apna, vode in beljaka v prahu pomaga talečim se ledenikom. Če bo namreč pobelil temne kamne na robu ledeniških jezikov, se ne bodo segreli na soncu.
Čeprav se zdi Goldova zamisel nora, pa ni edini, ki bi belo barvo uporabil za boj proti podnebnim spremembam. Ameriški minister za energijo je lani predlagal, da bi vse strehe hiš in pločnike prebarvali belo. S takšno svetovno pleskarsko akcijo bi po njegovem mnenju privarčevali toliko izpustov ogljikovega dioksida, kolikor ga v zrak spustijo vsi avtomobili tega sveta v enajstih letih.
Mnogi, ki so se Goldu sprva posmehovali, so obnemeli, ko je njegov projekt podprla Svetovna banka. Konec lanskega leta ga je nagradila v okviru tekmovanja Tisoč idej za rešitev planeta. Gold je eden od nagrajencev in dobil je 200.000 dolarjev. »Vse zamisli, ki lahko preprečijo podnebne spremembe, so vredne, da jih preskusimo,« je bilo sporočilo, ki je prišlo iz perujskega ministrstva za okolje, ki sprva ni bilo navdušeno nad Goldovo zamislijo.
Gold ne razume, zakaj so se strokovnjaki tako dolgo obotavljali. Odločil se je, da ne bo pobarval samo perujskih gorskih vrhov, temveč tudi druge po svetu, kolikor jih bo mogel. »Zviševanje temperature še lahko upočasnimo,« pravi. »Ne bom čakal, da bo prepozno.«