Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Improvizirana bergla

Devetega januarja 2013 je na oddelku za ortopedsko tehniko Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani diplomiral Jernej Ferčak - Imitacija podpazdušne bergle s pohodniškima palicama

Pohodniške palice so pogost del opreme gornikov. Po analizi, ki smo jo izvedli na Krvavcu in Veliki planini septembra 2011, jih uporablja šest od desetih pohodnikov. Torej gre za pripomoček, ki bo v primeru nezgode verjetno na razpolago za imobilizacijo poškodovane noge.
Zanimalo nas je, ali bi lahko s pomočjo pohodniški palic in še nekaterih drugih pripomočkov, ki bi jih pohodnik verjetno imel pri sebi (majica, pollitrska plastenka, komplet prve pomoči), improvizirali tudi podpazdušno berglo.


Potrebni pripomočki za improvizacijo podpazdušne bergle (foto: Jernej Ferčak)

Postopek

1. Najprej smo prilagodili višino palic tako, da sta segali dva centimetra pod pazduho »poškodovanca«. Pri tem smo eno izmed palic skrajšali za pet centimetrov za končno nastavitev enojne konice.
2. Nato smo v pollitrsko plastenko na dveh mestih naredili zarezi, skozi kateri smo potisnili ročaja pohodniških palic. Posamezna zareza je imela obliko y, pri čemer je bil vsak krak dolg 1,5 do 2 cm (odvisno od ročajev), razmik med zarezama pa vsaj 5 cm.
3. Za ublažitev naslona smo plastenko obložili z majico, nato pa s povojem ovili v področju plastenke in ročajev palic.
4. Palici smo povezali s povojem, ki smo ga ovili v zgornjem in spodnjem delu sistema za podaljšanje palic. Ovili smo tudi področje krpljic, ki smo jih predhodno odstranili (opomba: da smo dobili enojno konico, je bila konica krajše palice vzporedna z mestom za pritrditev krpljice daljše palice).

Za izdelavo smo potrebovali približno 5 minut.


Improvizirana podpazdušna bergla (foto: Jernej Ferčak)

Opisan način izdelave imitirane podpazdušne bergle je mogoč v primeru, da so potrebni pripomočki na razpolago, sicer smiselno uporabimo druga sredstva (npr. namesto povojev lepilni trak). Soočamo pa se z raznimi omejitvami. Ena od teh je višina. Ker je maksimalna višina izbranih pohodniških palic 135 – 140 centimetrov, otežuje in omejuje uporabo improviziranih bergel pri večjih ljudeh. Standardna pohodniška palica naj bi po zagotovilih proizvajalcev prenesla več kot sto kilogramov obremenitve. Vendar so znani primeri, ko se je še skoraj nova palica zlomila, ko se je pohodnik naslonil nanjo. Pri imitaciji bergle se zaradi različnih sil, ki delujejo na palico, sila teže zmanjša. Kvaliteta pohodniške palice je zelo pomembna, saj je manj kakovostna palica sestavljena iz drugačnih materialov, ki so v večini primerov manj vzdržljivi. Pri takšnih palicah lahko pride do zloma stebla ali sesedanja veznih členov. Pozorni moramo biti na nameščanje povojev na teleskopsko palico, s katerimi lahko dodatno oslabimo ogrodje bergel. Če preveč stisnemo eno ogrodje k drugemu, tvegamo, da palica poči oziroma se prelomi. Pravilna sestava imitirane bergle je ključna za premagovanje sil, ki delujejo na palico. Obrabljene pohodniške palice so manj primerne za imitacijo bergel, ker zaradi spreminjanja velikosti in nenehnih sil vezni členi lahko popustijo, kar je lahko zelo nevarno, saj se lahko uporabnik ob padcu še dodatno poškoduje.

Z improvizirano berglo se v določenih okoliščinah poškodovani lažje reši iz zagate, kot če improvizirane bergle ne bi imel. V vsakem primeru pa je potrebno razmisliti o najbolj varnem načinu evakuacije/transporta ponesrečenca na varno.

Jernej Ferčak 
 

 

V svojem diplomskem delu se je med drugim ukvarjal z vprašanjem, ali bi lahko s pomočjo preprostih pripomočkov improvizirali podpazdušno berglo. Zamisel je nastala na osnovi nezgode v Južni steni Kogla pri plezanju znane Virensove smeri (glej: Mire Steinbuch: Zlomila se je peta. Boleč spomin na plezanje v Koglu. Planinski vestnik 10/2006). V naravi, še zlasti v gorah, se lahko posameznik v trenutku znajde v zelo zahtevnih okoliščinah. To še zlasti velja v primeru poškodbe ali nenadnega obolenja. Pri poškodbi nog, ki so najpogostejše poškodbe gornikov, je praviloma potrebno zagotoviti transport poškodovanca, saj le-ta ne more varno nadaljevati poti. V Sloveniji imamo v okviru sistema zaščite in reševanja za take primere dobro organizirano Gorsko reševalno službo. Vendar se lahko posameznik znajde tudi v situaciji, ko se mora v primeru nezgode zanesti predvsem na lastne moči in iznajdljivost. V takšnih trenutkih je lahko zamisel o improvizirani bergli s pomočjo pohodniških palic možen izhod v sili.

Mentor Damjan Slabe    

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46109

Novosti