PlanetSiOL.net - Alenka Teran Košir: Tadej Golob ob izidu mladinskega romana Zlati zob
Po s kresnikom nagrajenih Svinjskih nogicah, je Tadeja Goloba zaneslo v mladinski žanr. Roman Zlati Zob, različica Bratovščine Sinjega galeba, je mladinski roman, pisan iz plezalske perspektive.
Roman je začel nastajati pred dobrima dvema letoma, in kot je Golob, novinar, pisatelj, predvsem pa alpinist, razkril na današnji predstavitvi romana, slovenske mladinske produkcije takrat sploh ni poznal. Kot pravi, je to še dobro, saj bi se sicer dodobra prestrašil. "Ugotovil sem, da bralce danes zanimajo le vampirji, jaz pa sploh nisem vedel, da so po Drakuli vampirji spet med nami." Golob se je pri pisanju Zlatega zoba držal pravil mladinskega žanra, zato je kletvic in alkohola presenetljivo malo, zgodbo sklene srečen konec.
Roman je z ilustracijami opremil Ciril Horjak, ki že od nekdaj občuduje Golobov alpinizem in ambicij po ilustriranju romana ni skrival. Nasprotno. "Pol leta sem redno lobiral v uredništvu Playboya (Tadej Golob je novinar revije Playboy) in hodil na kave. Plezarija je del mojega življenja. Za seboj imam dva vzpona in briljiram v tehniki vozlov. Golob je bil za nas legenda in o njem se je veliko govorilo."
Se vam je življenje po kresniku bistveno spremenilo?
Pravzaprav se je. Andrej Ilc, urednik mladinske literature, me je poklical, ker je v enem od intervjujev prebral, da pripravljam mladinski roman, tako da so pozitivni učinki nagrade zagotovo bili. Bile so tudi negativne posledice, a te se trudim pozabiti.
Je bil prisoten strah pred bremenom tako imenovane druge knjige?
Strahu pred drugo knjigo nisem imel, ker gre v romanu Zlati zob za tako različno literaturo, da tistih, ki so prebrali Svinjske nogice in bi me najbrž pričakali s kritičnim očesom, tovrstna literatura niti ne zanima. Zame je Zlati zob predstavljal popolnoma enak izziv kot Svinjske nogice. Tudi naslednji roman bo pisan čisto na novo in to mi pomaga, da se ne "šlepam" na pretekla dela. Obstajajo dobri pisatelji, ki večno preigravajo isto temo in so kljub temu dobri, in obstajajo dobri pisatelji, ki znajo različne stvari izraziti na različne načine. Meni so recimo všeč igralci, za katere vedno rečeš, da jim je vloga pisana na kožo. Dober primer je Meryl Streep. V Zlatem zobu sem se zavestno držal pravil mladinskega žanra, kar pomeni, da je konec srečen, zminimaliziral pa sem tudi število kletvic in alkohola, kar je glede na to, da pišem o 16-letnikih presenetljivo.
Kakšna zvrst je tokrat na vrsti?
V glavi imam roman za odrasle. To je moj naslednji projekt in vsak dan si prigovarjam, da ga moram začeti uresničevati. Osnovna ideja je v glavi nastajala leto dni, in če je tako dolgo vztrajala v moji glavi, je prav, da jo tudi uresničim. Zdaj zdaj se je bom lotil. (smeh, op. a.)
Se za sodelovanje že dogovarjate z Mladinsko knjigo?
Ne. Mislim, da se ne bom nikoli dogovarjal predhodno, vse dokler knjige ne bom imel končane. Ugotovil sem, da lahko pišem kakovostno, če dam vse od sebe, če me ne priganjajo neki roki in če sam sebi lahko postavljam časovne okvire.
V zadnjem intervjuju za Planet Siol.net ste dejali, da pripravljate gorniško različico Bratovščine Sinjega galeba, in danes sta obe knjigi, Bratovščina Sinjega galeba in vaša gorniška inačica Zlati zob, predstavljeni na isti novinarski konferenci. Vidim v tem kaj simbolike?
To so naključja, ki se mi zdijo prav "luštna". Bratovščina Sinjega galeba ima v ponatisu številko 330, moja nosi številko 331. To je res hecno.
Če se dotakneva knjige Zlati zob. Glede na vašo alpinistično preteklost ste se osebni izpovedi verjetno težko izognili?
Vse zgodbe pišem v principu tako, da skušam prevzeti identiteto nekoga drugega, čeprav pišem o sebi. To je jasno. Poskušam najti izmišljeno zgodbo in jo dopolniti s tistim, kar se mi je dejansko zgodilo, ali s predvidevanjem, kako bi v danih razmerah reagiral sam.
Kateri junak v knjigi ste torej vi?
To prepuščam bralcem. Tisti, ki me poznajo, bodo to precej hitro ugotovili, tako kot tudi, kdo je Dušan Polenik – Duško, ki sem mu posvetil to knjigo. To je moj kolega, ki se je pred 13 leti ponesrečil v hribih. Pri teh zgodbah je vedno vprašanje, koliko je avtorja v zgodbi, a je na to nemogoče odgovoriti. Tudi če bi pisal povsem iskreno, bi bila to še vedno "le" moja verzija tistega, kar se je dejansko zgodilo, tukaj pa sem lahko domišljiji privoščil prosto pot.
Kakšni so do zdaj odzivi na roman?
Knjiga je konec novembra izšla na knjižnem sejmu, in kolikor sem spremljal, so odzivi zelo dobri. Kar pa je najpomembneje, je, da sem sam zelo zadovoljen.
Urednica Alenka Veler je na novinarski konferenci dejala, da je bilo treba vaš prvi rokopis malce oklestiti?
Do zdaj z uredniki v pravem pomenu besede še nisem imel opravka, pri Zlatem zobu pa sta bila prisotna kar dva, Alenka Veler in Andrej Ilc, ki sta odstranila nepotrebno. Ko sem knjigo oddal, se mi je zdela v redu, vendar ni bila, preveč je bilo ponavljanj in podrobnosti. Potem sem tudi samoiniciativno popravil marsikaj, ponekod pa vztrajal pri svojem.
Vam je pomembno tudi priznanje literarne stroke ali je pomembnejši glas "ljudstva"?
Vem, da bodo precejšen del mojega občinstva ljudje, ki tudi sami plezajo. Tega sem zelo vesel in na njihovo mnenje tudi nekaj dam. Po drugi strani pa mora človek tudi imeti toliko hrbtenice, da zagovarja svoje.
V intervjuju za naš medij ste omenjali, da bi želeli napisati biografijo igralke Milene Zupančič. Je že kak napredek v tej smeri?
Ne, nič se ni zgodilo, ker sem bil precej zaseden in Milene nisem klical. Po kresniku so se odprle neke možnosti …
Na primer?
Dobil sem tri ponudbe, pa sem jih moral zavrniti, ker se mi časovno ni izšlo. Dogajajo se neke stvari v povezavi s filmom, z ekranizacijo Zlatega zoba.
Je scenarij že v delu?
Trenutno se dogovarjam s producentom.
Bo šlo za nekaj podobnega, kot je film Gremo mi po svoje?
Podobno.
Kaj se dogaja s scenarijem za Svinjske nogice?
Scenarij je začel pisati Sebastjan Cavazza, potem pa se nisva več slišala. Svinjske nogice bi bile zaradi notranjega monologa zelo težko uprizorljive, medtem ko je Zlati zob pisan precej bolj filmsko, dogodki si sledijo precej tekoče …
Alenka Teran Košir