N-vestnik - Davor Krepfl: Pri pregledovanju naše baze drevesnih naravnih vrednot pred poletjem, sem opazil, da je število lip in lipovcev prav nesramno veliko proti ostalim prav tako domačim drevesnim vrstam.
Bukve, hrasti, smreke in presenetljivo tise, so še nekako dobro zastopane, medtem ko so ostale drevesne vrste v absolutni manjšini. Zaradi tega sem si zadal nalogo, da čez poletje malo dopolnim bazo z novimi izjemnimi primerki še drugih drevesnih vrst.
Ker je gorenjska dom visokogorskih dreves, sem pogledal kako je z macesni v naši bazi. Stanje je precej »klavrno«, vsega skupaj Slovenija po zadnjih popravkih premore le še dvanajst macesnovih dreves, združenih v šest naravnih vrednot. Pa še od teh jih je polovica pod merskim pragom za macesen, ki je postavljen na 300 cm obsega debla.
Torej, odločil sem se pregledati nekatere lokacije v Julijskih Alpah, saj sem bil prepričan, da je macesnov sigurno še kaj več. Poklical sem dva prijatelja, vzel dopust – iskanje novih naravnih vrednot na slepo je preveč zabavno, da bi se lahko štelo v delovni čas, ter se za začetek odpravil po poti od Vršiča do Slemenove Špice in upal na pozitivne rezultate.
Začetek ni bil prav nič obetaven, ker smo naleteli na strahotno megleni dan v visokogorju, kar je za iskanje debelih dreves več kot slabo. Praktično se ni videlo dalj kot 10 metrov. Kljub temu pa smo se po slabi uri hoje dobesedno zaleteli v enega macesnovega orjaka, ki nam je dal upanje za naprej. Proti poldnevu se je megla začela dvigovati, skupaj z njo pa tudi naš rezultat, ki se je izboljševal iz ure v uro.
Na koncu smo presegli vsa pričakovanja in se v dolino vrnili s sedmimi novimi lokacijami macesnov, ki vsi zadoščajo merilom za drevesne naravne vrednote. Največji macesen je imel 328 cm obsega, vsi imajo viharniški značaj in vsem je strela odbila vrh. Kot zanimivost lahko dodam, da smo iskali na nadmorski višini med 1800 in 1900 m. Gre za območje drevesne meje kjer razen posamičnih macesnov ne raste več nobeno drugo drevo. Za primerjavo, naša največja macesna v Logarski dolini rasteta na višini 1350 m, najstarejše drevo v Sloveniji, ki je čisto slučajno macesen (v Mali Pišnici), pa na višini 1500 m. Predvidevam torej, da gre za izredno stare primerke macesna, saj je priraščanje na tej višini zelo počasno. Sploh ni slabo za en dan dela … med dopustom.
Davor Krepfl