Med Grintovci: Od petkovega do sobotnega dopoldneva.
Ob novem bivaku, ki nastaja, Kamniškem vrhu, Mali planini, še drobec deževnih utrinkov iz reševanja v Kotliškem grabnu.
Ko se novi bivak pod Grintovcem na ogled postavi, dobiva podobo.
Matjaž bo vezano ploščo dobro pričvrstil.
Mitja, ki ne hribolazi, pa bo vendarle lahko dejal, da je stal ob Bivaku pod Grintovcem.
Ker počitniški delavec v Calcitu, še ni končal z delom, se zapeljem še v dolino Bistričice.
Pogledat, če morda slučajno kdo popravlja pot, zaustavlja erozijo...
Petkovo popoldne. Čas je za Malo planino.
Iztok Snoj: »Boris, kako so kaj organizirane krave na Mali planini?« Ob tej sliki sem brez komentarja.
Bikci pa niso vsi v visokogorju, razen tistih štirih, bolj proti koncu.
Tu, pa je red bolj slab!
Za soncem in jasno nočjo pride oblačno jutro.
Z dežja pod kap.
Priprave na reševanje.
Spust v Kotliški graben.
Nazaj iz grabna.
Slap iz Centralne grape.
Vrnitev!
GRS Kamnik
Jutranje reševanje
»Pozimi mi Kotliški graben ni predstavljal kakšne večje ovire pri vzponu, tako da sem se včeraj odločil in se s Kotličev začel spuščati po njem«. To so bile besede človeka, ki smo mu kamniški gorski reševalci »lahko« že trikrat pomagali, da je varno sestopil v dolino.
Zjutraj, malo pred pol šesto, je prišel klic na 112 in nato do kamniških gorskih reševalcev o zaplezanem planincu, ki se nahaja nekje v sredini Kotliške grape, pod zahodno steno Brane. Trije reševalci smo se odpravili proti Žmavčarjem, kjer nas je že takoj začel prati dež. Na robu Kotliške grape smo vzpostavili prvi stik s iskanim. Telefoni tod le stežka lovijo signal, zato smo bili, prav tako kot iskani, veseli vpitja , ki je prišlo v odmevu nazaj. Povzpeli smo se še malo višje in na višini 1400 m sva s Klemenom po vrveh spustila Genadija v grapo. Ker »znanec« ni imel poškodb, sva oba, navezana na vrv, varovala in vlekla pri vzpenjanju nazaj na rob grape. Grom strel je oddaljeno grmel. Dež je padal kot za stavo, hudournik je dodobra narasel in slap, ki teče po Centralni grapi, je prav lepo padal na snežišča. Hitro smo še zvili vrvi, »odvarovali znanca« čez nevarne predele na lovski poti in pred deseto, v družbi reških gorskih »spašavateljev«, že pili zasluženo jutranjo kavo v bistriškem domu.
Kot pravi »znanec«, je bila pa ta izkušnja dovolj. Vrv se mu je pri spuščanju zataknila tako, da jo je odrezal in se spuščal naprej, dokler se mu ni dokončno zataknila. Po izdolbenem snegu, ob njem in pod njim, se je še nekaj časa trudil in sestopal. Prebivakiral je noč in zjutraj poklical na pomoč. Ob prijaznem slovesu je dejal, da je bila pa zdaj ta izkušnja dovolj, in da ne bo več počel neumnosti v gorah.
Gorski reševalci:
-Klemen Miklič
-Genadij Štupar
-Boris Štupar
»znanec«:
Ivo 2000 - danes krščen
18. 7. 2009, Boris Štupar