Gleb Sokolov: Z Vitalijem Gorelikom sva preplezala dvokilometrsko linijo, o kateri so sanjali mnogi. Vendar je severna stena zahodnega vrha Pobedy objektivno zelo nevarna in je nikakor ne priporočava.
Zgodba je dolga. Vse zahtevne smeri potekajo na goro večinoma proti vzhodnemu vrhu Pobedy. Marsikoga pa je privlačila »Kamela«, ki nudi »oporo« vsej steni.
Zakaj sem se znova odpravil tja, ne vem. Ko je ideja vznikla, je postalo jasno, da sam ne bom zmogel te stene. Vendar pa se mi ni zdelo prav, da bi naredili celo odpravo, ker je prvi del zelo nevaren in bi bilo predolgo zadrževanje na njem neodgovorno dejanje. Pokazalo se je, da je najboljši način vzpona v navezi, s kar se da malo opreme. Naveza se lažje umika lavinam, lažje pleza ledne odstavke in se čim manj časa zadržuje na nevarnih mestih.
Ker sva z Vitalijem skupaj plezala na K2, poznava drug drugega in veva, kaj je kdo sposoben, sva se dogovorila za ponovno skupno plezanje.
Letos sva, po izkušnjah iz preteklih let, domnevala, da bi bil septembrski poizkus najboljši. Vendar se je vse, na žalost, obrnilo. Julija in v začetku avgusta je bilo vreme stabilno in v redu, razmere v steni dobre, potem pa se je začelo … sneženje, veter. Gora se je pokazala kot absolutno nepredvidljiva.
Velik problem so predstavljali ledeni deli stene. Razmere v ledu so bile povsem zanič, saj je bil led trd in krhek, tako da ledno orodje ni prijemalo, ali pa se je led krušil v velikih kosih.
Tam, kjer sva pričakovala dobre snežne razmere, naju je pričakal led - krut in jedek. Po dva tri raztežaje so se ledeni pasovi držali skupaj tako, da je bil oddih nemogoč. Spodnji vmesni skalni odstavki so zaudarjali po žveplu in skale so povsem raztreščene. Nič se ni dalo zabiti, samo metulji so bili uporabni. Same krute skale, ki ne omogočajo varovanja. Vse razpoke so bile zalite z ledom in lahko si predstavljate na sedem tisoč metrih: mraz, led … brez prave možnosti varovanja. Svoje je pristavil še tako hud veter, da je kar dušo izžemal.
Mest, kjer bi lahko bivakirala, skorajda ni bilo. Ali, če sem bolj točen, jih sploh ni bilo. Od sedmih prestanih noči v steni sta bili le dve bolj ali manj normalni.
Možnost umika iz stene je nikakršna! To je kot past, kot enosmerna vozovnica. V tem smislu je bilo na K2 veliko boljše. Umik je bil možen na več mestih.
Prvi del je največ plezal naprej Vitaly. Jaz sem bolj plezal naprej v svojem elementu - snegu.
Na glavni vrh nisva šla, ker bi drugače ostala na gori za večno.
Smer sva poimenovala Velblod. Plezala in sestopala sva Gleb Sokolov in Vitali Gorelik od 20. do 29. avgusta 2009, v slabih vremenskih razmerah - prevladoval je močan veter, prožili so se snežni plazovi, strupen mraz ...