dr. Klementa Juga so v NUK pripravili razstavo - Tudi nekaj njegove alpinistične opreme - Otvoritev v četrtek, 26. t.m., ob 12. uri
Dr. KLEMENT JUG - 1898 – 1924
IZ ZAPUŠČINE
Klement Jug, alpinist in filozof. Njegovi neustavljivi gorniški strasti so lahko takrat sledili le redki. Dilem, povezanih z njegovim kratkim, a intenzivnim življenjem je toliko, da je njegovo življenje kmalu po smrti preraslo v mit – mit, ki še vedno traja in še danes spodbuja mlade plezalce. Morda si bodo lahko obiskovalci na vprašanja povezana z njim vsaj delno odgovorili tudi ob ogledu razstave
iz Jugove osebne zapuščine, ki so jo pred leti njegovi sorodniki prijazno darovali Rokopisni zbirki NUK.
Več...
Avtor razstave: mag. Marijan Rupert (NUK)
Prostor razstave: Razstavna dvorana NUK
Na razstavi bo na ogled Jugovo rokopisno gradivo iz NUK in Goriškega muzeja ter nekaj njegove alpinistične opreme iz Trentarskega muzeja in Triglavske muzejske zbirke.
Odprtje razstave bo v četrtek, 26. maja 2005, ob 12. uri in bo na ogled do 18. junija vsak delovnik od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 13.
Klement Jug
alpinist in filozof, še dobrih osemdeset let po svoji smrti velja za eno osrednjih, če ne že kar legendarnih oseb v slovenski zavesti. Čeprav njegova filozofska dela niso bila številna in so ostala večinoma v konceptih in fragmentih, pa velja Jug za človeka, ki je filozofijo konkretno udejanjil v svojem lastnem življenju. Temeljna postulata Jugove filozofije, s katerima se je največ ukvarjal in se z njima loteval tudi svojih alpinističnih podvigov v gorah, sta bila prav gotovo volja in etika. Veljal je namreč za človeka, ki je z asketsko predanostjo sledil notranjemu klicu in čeprav se je z gorništvom ukvarjal le dobri dve leti, je v tem kratkem času v slovenskih stenah izvršil vzpone, ki so se zdeli do takrat skoraj nepredstavljivi.
Načrtno si je prizadeval opraviti čim večje število prvenstvenih domačih vzponov in z opisi svojih podvigov v Planinskem vestniku navdušiti mlade, da bi mu pri tem sledili. Vendar so njegovi neustavljivi gorniški strasti lahko takrat sledili le redki. Na zadnjem od plezalnih poskusov ene od smeri v triglavski severni steni, ki zdaj nosi njegovo ime, je omahnil v globino, a se je kljub mladosti trajno zapisal v zgodovino slovenskega alpinizma kot človek, ki je našel pot tudi tam, kjer so se morali drugi ustaviti.
Kdo je bil torej Klement Jug – je bil ničejanski fanatik, ki je gnal svoje telo in psiho do skrajnih meja človeških zmogljivosti ali zgolj neizkušeni, naivni in idealistični mladenič, ki je padel v prezgodnjo smrt pod bremenom neizpolnjene ljubezni? Je v severni triglavski steni omahnil ponesreči ali se je celo zavestno pognal v globino? Dilem, povezanih z njegovim kratkim, a intenzivnim življenjem je toliko, da je njegovo življenje kmalu po smrti preraslo v mit – mit, ki še vedno traja in še danes spodbuja mlade plezalce, tako kot jih je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja. Morda si bodo lahko obiskovalci na ta vprašanja vsaj delno odgovorili tudi ob ogledu razstave iz Jugove osebne zapuščine, ki so jo pred leti njegovi sorodniki prijazno darovali Rokopisni zbirki NUK.