Gostja tokratne Sportalove "Desetmetrovke" je športna plezalka Natalija Gros. Triindvajsetletna Ljubljančanka, študentka Fakultete za šport, nam je razkrila marsikatero zanimivost.
Bi se še enkrat odločili za kariero športnika?
Ja, vsekakor bi se še enkrat odločila za kariero športnice, čeprav je ta odločitev prišla popolnoma spontano. Če bi imela moč, da zavrtim čas nazaj in bi imela še eno možnost, bi za spremembo izbrala drug šport in sicer latinskoameriške ter standardne plese.
Največje veselje in razočaranje v življenju?
Za največje razočaranje, ki ga imam trenutno v spominu, bi omenila lanskoletno svetovno prvenstvo v Španiji, ko mi je šlo res vse narobe. Za piko na i se mi je v finalu svetovnega prvenstva med plezanjem odvezala vrečka za magnezij. Na videz nedolžna stvar je v vroči dvorani s potečimi dlanmi na majhnih oprimkih postala zelo pomembna. Na koncu sem bila sedma in razočarana. Za največje veselje pa lahko rečem, da ni zgolj enega samega, ampak jih je na srečo več. Trenutno so to predvsem veselja v plezanju, ko splezaš kako težko smer v skali ali pa prideš na vrh smeri na tekmi.
Oseba, ki ji najbolj zaupate je …
Najbolj zaupam trenerju Alešu, prijateljici Martini Čufar ter fantu Janu.
Najljubši kraj za oddih in kraj, ki ga ne marate?
Poleti grem rada na Kamenjak, blizu Pule. Namreč spominja me na otroške dni, poleg tega pa je tam tudi nekaj skal, po katerih se med poletnim odmorom malo "zvijam" za zabavo. Kraj, ki ga ne maram … Hm … Tudi jaz ne bi šla ravno na počitnice na Kitajsko.
Ste že kdaj poskusili srečo v igralnici?
Še nikoli nisem bila v igralnici, čeprav bi šla enkrat pogledat, da vidim v čem je poanta metanja kock in preštevanja žetonov. (smeh)
Ste vraževerni, imate kakšen ritual?
Malce sem. Ponavadi sem nekoliko vraževerna glede številk, a na srečo samo v dobrem smislu. Recimo, če sem na štartni listi kot 23., me to še dodatno vzpodbudi, saj številka 23 velja za število zmagovanja. Drugače pa na tekmi pred nastopom, ko sem pod steno (tik preden začnem), vedno naredim enako. Obrišem plezalke, si pomočim roke v magnezij in se na nek način, v znak spoštovanja, priklonim steni. Nekako tako kot v gimnastiki delajo to telovadci in telovadke.
Razvade. Ste s čim zasvojeni?
Zasvojena sem s plezanjem in čokolado. Predvsem zadnjemu se najtežje odrečem. (smeh)
Medij, ki vam je najbliže?
Bi rekla, da je to internet. Preko njega ostajam v stiku s sedanjostjo, saj raznih časopisov in revij ne kupujem, raje namreč vzamem v roke kako dobro knjigo.
Kako se spopadate z dejstvom, da ste javna oseba?
Nimam se za javno osebo, ker je naš šport premajhen in premalo medijsko podprt, da bi bila vsakomur razpoznavna. Poznajo me bolj ljudje iz istega športa in pa tisti, ki so kako drugače povezani s plezanjem, ostali pa ne.
Avtomobil oz. prevozno sredstvo?
Moj avto je črna, sicer sponzorska Opel Corsa. In moram reči, da sem z njo res zadovoljna.
Tina Pertoci
Foto: Vid Ponikvar/Sportal