Dnevnik - Anita Vošnjak: Včasih na pomoč pokličejo svojci, največkrat pa že v mraku kar sami planinci - Navajajo napačne in nelogične podatke o lokaciji
| |
 |
|
| |
Kamniški gorski reševalci so prejšnji mesec v sodelovanju z dežurno ekipo GRZS z Brnika uspešno rešili onemoglo planinko, ki je nevihtno noč preživela v bivaku pod Skuto. (Foto: Edvard Vrtačnik) |
|
"Prav nič nas ne spravi v slabo voljo, če nas onemogli in izgubljeni planinci pokličejo na pomoč, ko se znoči in gredo drugi spat, mi pa na reševanje. Se pa to vse pogosteje dogaja, saj pogosto nepripravljeni in izčrpani planinci prav takrat ugotovijo, da več ne zmorejo nikamor," ugotavlja kamniški gorski reševalec Boris Štupar. "Včasih, ko ni bilo mobitelov, so plezali dalje tudi, ko niso več zmogli, in nemalokrat padli. Včasih smo jih iskali dneve in dneve, padec pa je bil zanje žal največkrat usoden," se spominja Boris Štupar.
"Zato bi radi planince znova opozorili, da v gore ne moreš kar tako lahkomiselno in nepripravljeno," dodaja vodja kamniških gorskih reševalcev Franc Miš, ki prav tako ugotavlja, da je večernih klicev na pomoč izgubljenih ali onemoglih planincev vse več. "Predhodno poznavanje poti je eno izmed osnovnih vodil za pristno in varno doživljanje gora, primerna varnostna oprema in zaščitna oblačila pa so nujna popotnica. Pijača in hranilne snovi se v vročih poletnih dneh prilagodijo potrebam in predvidenemu naporu," opozarja Franc Miš.
"Včasih izginotje posameznika prijavijo svojci na policijo, še večkrat pa planinci, ki se znajdejo v stiski, sami pokličejo na center za obveščanje, na številko 112," pojasnjuje reševalec Štupar s 30-letnimi izkušnjami in dodaja, da so morali kamniški reševalci v zadnjih dnevih v mraku kar dvakrat na pomoč in ponoči iskati izgubljence. "Za helikoptersko pomoč je v takšnih primerih, po sedanji ureditvi, prepozno. Zato so takšne, lahko rečemo, netipične iskalne akcije, dokaj težavne in zapletene, saj planinci, zlasti tuji turisti, pogosto ne znajo povedati niti, kje približno so. Navajajo vse mogoče opise, ki se včasih med seboj dobesedno tepejo. Zato vodje takšnih iskanj pošljejo na pomoč več manjših skupin reševalcev in reševalnih psov v različne smeri, ki vodijo proti iskanemu. Glede na opis terena pa tudi svetujemo, ali naj se tisti, ki potrebuje pomoč, premika ali naj rajši obstane na mestu, da ne bi morda kam padel in se poškodoval," opisuje vse pogostejša reševanja Boris Štupar.
Na prav takšen način, nadaljuje, so kamniški reševalci pred štirinajstimi dnevi iskali in našli planinca, ki se je izgubil na Malih podih pod Skuto. Planinec je na izrazito zakraselem terenu Podov zgrešil markirano stezo, ki vodi s Turske gore proti Skuti ter se je v mraku in megli odločil za klic na pomoč. V nedeljo pa je Franc Miš v poznopopoldanskih urah prejel klic dveh plezalcev, ki sta plezala po razu na Skuto. Ko so potem skupaj ugotovili, da gre za vzpon po severnem stebru Skute, so na pomoč priskočili reševalci z Jezerskega in helikopter slovenske vojske.
Dobro uro zatem je po telefonu poklical na pomoč še planinec, ki naj bi zašel na področju Kompotele. Zaprosili so za pomoč helikopterja, a so jim ga zaradi pozne ure in trenutne uredbe odklonili. Tako so se reševalci sami odpravili iz več smeri proti Kompoteli in po večkratnem, iz različnih koncev izvedenem poizvedovanju ugotovili, da je planinec zašel že precej daleč od Kompotele. Uro po polnoči so ga našli na območju Kalc," pripoveduje Štupar in dodaja, da je ta lokacija od navedenega sporočila oddaljena dobri dve uri hoda in skorajda nelogična glede na navedbe izgubljenca.
Po prebedeni noči še v službo
Kamniški gorski reševalci štejejo 30 članov, približno tretjino mladih. Za naziv reševalca mora alpinist opraviti dve leti pripravništva in po treh letih še izpit, pojasnjuje Boris Štupar in dodaja, da rešujejo in tvegajo svoja življenja prostovoljno, brez plačila in gredo po prebedeni noči v gorah naslednji dan največkrat kar v službo, saj je njihov status povsem neurejen. "Zato pa se trudimo, da bi svoj položaj sistemsko uredili deloma v novem zakonu o prostovoljstvu, predvsem pa v spremembi zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami," pa pravi Franc Miš.
Anita Vošnjak