Denis Vranješ: Na današnji dan pred 40 leti sta se Stipe Božić in Viki Grošelj povzpela na Manaslu.
Leto dni po tragediji, v kateri sta 27. aprila 1983 Ante Bućan in Nejc Zaplotnik izgubila življenje pod osmo najvišjo goro na svetu so se pod Manaslu vrnili Stipe Božić, Viki Grošelj in Edo Retelj, ki jih vodil legendarni Aleš Kunaver. Za cilj so si zadali dokončati Tirolsko smer v južni skali Manasluja v čast padlim prijateljem, a tokrat v alpskem slogu, brez fiksnih vrvi in višinskih taborov.
Potem ko so do zavetišča, ki so ga postavili na 5.700 metrih nadmorske višine, prenesli približno 60 kilogramov opreme, so se spustili do baznega tabora. Ob vrnitvi v zavetišče so naleteli na razdejanje plazu. Ostali so na minimalni opremi, kar je zadostovalo za le še dva plezalca za nadaljevanje plezanja. Edo in Aleš sta odstopila mesto Stipi in Vikiju.
Medtem ko sta dva prijatelja iz vojaških dni nadaljevala vzpon, se je Edo vrnil v bazni tabor, Aleš pa je ostal v malem šotoru, da bi vodil vzpon in pomagal v nujnem primeru. In potreba po ukrepanju je nastala, ko se je Stipi zlomil cepin na kakih 6.400 metrih nadmorske višine. Aleš ju je dosegel v treh urah plezanja z novim cepinom, vrvjo, dodatno opremo, vrečami juhe, sladkorjem, ... Aleš je naslednje štiri tesnobne dni preživel v majhnem šotoru in se boril, da ga ne bi preplavili suhi plazovi, ki so neprestano prekrivali južno stran Manasluja. Poleg plazov se je boril tudi z žejo, saj je imel samo eno prazno plinsko kartušo, ki ji je na koncu odrezal dno in postavil svečo, da je tako zbiral kondenzirane kapljice vode.
Kasneje je v dnevnik zapisal: "Dolžnost vodje ni, da spleza na vrh, temveč da svojim prijateljem omogoči varno plezanje na vrh."
Stipe in Viki sta bila 4. maja 1984 na vrhu, kar je izpolnitev hrepenenja - sanj, Nejca in Anteja. Z Manasluja so prinesli majhen kamenček, ki so ga postavili na Nejčev grob pod Manaslujem v senci Antejevega zadnjega počivališča v ledeniku Thulagi.
Jeseni 1996 je Zaplotnikova družina obiskala grob pod Manaslujem. Jaka je tam rekel: "Moj oče je bil kralj! Poglejte, kateri kraj je izbral za svoj grob."
In res so bili kralji: Nejc in Ante in vsa generacija naših alpinistov, ki so odprli najzahtevnejše poti v visokogorju sveta, v času, ko je bil uspeh predvsem skupen cilj.
Slava jim!
Vinci