SiOL, Trendi - Jure Gregorčič: Pogovor s tehničnim vodjem filmskega projekta Sfinga
Na 5. mednarodnem festivalu gorniškega filma Domžale v Cankarjevem domu je širša slovenska javnost videla premiero slovenskega filma Sfinga.
Film simpatično in izvirno primerja prvenstveni in prvi prosti vzpon v legendarni in strah vzbujajoči ter najbolj markantni ikoni Triglavske severne stene Sfingi. Takoj po razprodani premieri smo se pogovarjali z idejnim očetom in tehničnim vodjem tega filmskega projekta Tinetom Marenčetom, človekom, ki je svoje življenje zapisal goram.
Glede na to, da je bila ob projekciji Sfinge na festivalu gorniškega filma Linhartova dvorana polna do zadnjega kotička, se najbrž v tem trenutku počutite odlično ...
Ja, zelo lepi občutki so po takem odzivu in odzivu v sami dvorani, smehu, aplavzu na koncu …, to nam res veliko pomeni, ker smo v film res veliko vložili. Med samim snemanjem je ekipa res dobro delovala, saj smo si med seboj pomagali, improvizirali, dihali eden z drugim, kar se je v filmu verjetno videlo, čutilo … To je to in to so očitno opazili tudi gledalci, kar nas res veseli.
Kako pa je bil videti sam finiš konca snemanja in montaže? Menda je bilo zaradi vremena ob koncu snemalnih dni te filmske avanture kar napeto?
Tako je. No, na snemanju na terenu nam je uspelo zelo dobro posneti in slediti zasnovi scenarija in smo ujeli tiste posnetke, ki smo jih želeli. Tudi v sami montaži smo bili potem presenečeni, kako so posamezni kadri z različnih lokacij lepo sedli skupaj, svoje je potem dodala še glasba, pa ton … Lep občutek je, ko vidiš, da nekaj delaš s pozitivnim mišljenjem in potem se preprosto zgodi oziroma nastane in se poklopi.
Snemanje je jasno potekalo na res zahtevni lokaciji, v praktično najtežjem, najbolj navpičnem delu Triglavske severne stene. Kaj vam je najbolj ostalo v spominu s tega snemanja?
Nekaj snemalnih dni je bilo res napornih zaradi same logistike, fizičnega napora in tudi težav z vremenom. Prav vremenske težave so mogoče še največji zaščitni znak nastajanja tega filma. Vreme nam je tako nagajalo, da smo namesto mesec dni, kolikor smo načrtovali, v bistvu snemali dva meseca in pol. Na srečo se je vse izšlo, a lovili smo res zadnje dneve. Mogoče za zanimivost; zadnji snemalni dan, ko smo v gorah snemali iz helikopterja, smo zares ujeli zadnji dan, preden je zapadel sneg. Tako da je res bilo zelo natempirano, v bistvu polno adrenalina, ampak očitno je ravno ta adrenalin v določenih dneh doprinesel k temu, da smo zdržali. Realno, če se ozrem nazaj, ko lahko danes na zadevo pogledam malo z distance, sem prav presenečen, da smo kakšne dni uspeli izpeljati. Ampak vse se je očitno poklopilo, ekipa je dobro delovala in to je to. No, pomembni sta bili še volja in seveda malo sreče.
Morda še beseda ali dve o sami snemalni tehniki?
Glede tehnike smo se morali kar precej prilagajati, tako zaradi same cenovne dostopnosti kot tudi zaradi tega, da smo v to zahtevno gorsko okolje jemali s seboj čim manj tehnike. Tako smo se odločili, da bomo snemali s fotoaparati znamke Canon in zdaj smo nad samo sliko filma res navdušeni, zato lahko rečem, da smo se odločili prav.
Lahko torej fotoaparat zdaj na tem področju tekmuje s kamero?
Po mojem mnenju lahko. To je pač vse stvar razvoja, ampak dolgoročno bo digitalna fotografija prej ali slej prehitela filmski trak. Ja pa tudi res, da ima filmski trak nekaj svojega. Ima tisto dušo, ki jo elektronski zapis slike vsaj nekaj časa še ne bo imel.
Res, da je takoj po premieri filma v Cankarjevem domu verjetno še malce zgodaj, ampak kljub temu ... Ali že razmišljate o novih filmskih projektih?
Razmišljamo, se pogovarjamo, ampak nobena ideja še ni tako daleč, da bi o njej že lahko govorili. Trenutno nam je najpomembneje, da Sfingo čim bolj približamo samemu občinstvu, saj smo film konec koncev naredili za ljudi, zato je prav, da ga pokažemo čim širšemu občinstvu.
Bo pri nadaljnjih projektih scena ostala v slovenskih gorah ali se boste selil še kam višje?
Za zdaj verjetno v domačih gorah, vendar obstajajo želje in motivi tudi za druge lokacije.
Jure Gregorčič
Foto: Iztok Grilc in arhiv IMFFD (film Sfinga)