Dnevnik - Gorazd Suhadolnik: ... športna plezalka: Ubraniti želim naslov svetovne prvakinje 
Večer: Matura asov ne zmoti
Ne le naslov svetovne prvakinje v težavnostnem plezanju, Janja Garnbret, lanska zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in v kombinaciji težavnosti in balvanov, želi stopiti na stopničke letošnjega svetovnega prvenstva v Innsbrucku tudi v balvanskem plezanju. V svetovnem pokalu težavnostnega plezanja suvereno vodi, kljub spomladanski odsotnosti zaradi šolskih obveznosti je trikrat zmagala, enkrat pa je bila druga.
Ste kaj pogrešali tekme v balvanskem plezanju letošnjega svetovnega pokala?
Da, kar pogrešala sem jih, čeprav je po svoje dobrodošlo, da letos ne bom imela toliko tekem.
Ste bili po koncu lanske tekmovalne sezone izčrpani?
Da, nekoliko sem res bila, tako kot vsako leto ob koncu sezone, ko se že veseliš prihajajočega počitka, po drugi strani pa bi imel, ko je vsega konec, tudi še kakšno tekmo več.
Zakaj bi imeli še kakšno tekmo več?
Ne vem, ko se ravno dobro vključiš v tekmovalni ritem, se počutiš, da bi lahko užival še na kakšni tekmi več.
Prvi del letošnje tekmovalne sezone, tekme v svetovnem pokalu balvanskega plezanja, ste izpustili zaradi mature. Kako ste se odrezali na zrelostnem izpitu?
Na maturi mi je šlo zelo dobro, dosegla sem 19 točk, več kot sem pričakovala. Zato sem super zadovoljna s tem, kako sem jo opravila.
Lani ste dejali, da verjetno ne boste takoj začeli študirati. Kako ste se odločili?
V letošnjem šolskem letu še ne bom vpisala študijske smeri, posvetila se bom tekmovanju in plezanju. Prihodnje leto se bom odločila, kaj bom študirala. Nisem se še odločila za študijski program, mislim, da imam za to še čas.
Kako razlagate svoje uspehe v letošnji sezoni v težavnostnem plezanju – na prvih štirih tekmah ste osvojili tri zmage in eno drugo mesto, kot da sploh niste plezalsko »pavzirali«? Ste kljub maturi veliko trenirali?
Po eni strani nisem vedela, kaj me čaka, pričakovala sem, da bom padla iz tekmovalnega ritma. Čeprav sem bila zelo utrujena, sem trenirala. Zaradi učenja za maturo so bili moji treningi skrajšani, vseeno pa nisem imela občutka, da sem zaostala v kakovosti plezanja.
Kako je zdaj z osredotočenostjo oziroma koncentracijo na tekmah?
V redu, imam se dobro, če zmagam, pa tudi če ne zmagam, in seveda je to, da sem skoncentrirana, poleg tega, da uživam, najpomembnejša stvar na tekmi. Če ne zmagam, pač pomeni, da nisem bila dovolj osredotočena, po navadi pa tudi to, da sem naredila še kakšno napako več.
Ste v primerjavi z lansko tekmovalno sezono pri plezanju kaj spremenili oziroma izboljšali?
Treningi so bili v lanskem in letošnjem letu precej enaki, tako v balvanskem kot v težavnostnem plezanju. Mislim, da raven mojega trenutnega plezanja še ni maksimalna in da še vedno lahko napredujem, tako v balvanih kot v težavnosti, pa tudi v hitrostnem plezanju.
Kakšne želje gojite za naprej?
Želim vsaj ponoviti dosežke iz lanske sezone – zmagati v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in v kombinaciji težavnosti in balvanskega plezanja. Tudi na svetovnem prvenstvu septembra v Innsbrucku želim ubraniti naslov prvakinje v težavnostnem plezanju, na stopničkah pa želim biti tudi v balvanskem plezanju.
So vaše tekmice od lani napredovale?
Odvisno, nekatere so zelo napredovale, druge so ostale na enaki ravni, nekatere pa so se malo poslabšale. Na splošno se mi zdi, da je konkurenca letos še malo močnejša.
Konec julija ste zmagali na tekmi v težavnosti na slovitem tekmovalnem prizorišču v italijanskem Arcu, lani in predlani pa ste tam osvojili tretje mesto. Kaj vam pomeni ta zmaga?
Pomeni mi zelo veliko, dve leti zapored sem bila tretja, obakrat sem v kvalifikacijah in polfinalu odplezala odlično, v finalu pa se mi je zalomilo. Letos sem vse odplezala odlično, na tekmi sem dala vse od sebe. Med plezanjem sem že mislila, da mi bo zmanjkalo časa, a se je na srečo dobro izteklo. Plezalna stena v Arcu je visoka in smeri so dolge, od lani pa je časovna omejitev na tekmah svetovnega pokala z osmih minut skrajšana na šest minut, zato sem bila pred tekmo malo skeptična.
Se s hitrostnim plezanjem že kaj več ukvarjate, odkar je stena v Celju?
Imeli smo že nekaj reprezentančnih treningov, ne hodim pa še redno tja. Mislim sicer, da sem tudi že v tej disciplini napredovala, s svojim sedanjim časom sem zadovoljna, čeprav seveda verjamem, da ga lahko še izboljšam.
Bi tekmovali tudi v hitrostnem, vas zanima kot disciplina?
Ne, v hitrostnem ne bi tekmovala, mogoče eno tekmo na leto.
Očitno se je odprlo tudi Domnu Škoficu, slovenskemu reprezentantu, s katerim ste v zvezi, saj si je na zadnjih tekmah svetovnega pokala v Brianconu in Arcu priplezal bronasti odličji.
Domen je res dobro pripravljen, vse leto je ogromno treniral, zato sem zelo vesela zanj. Verjamem, da lahko v letošnjem svetovnem pokalu doseže zelo dober rezultat.
Okoli lanskega božiča ste v katalonskem plezališču Santa Linya preplezali svoji prvi dve smeri z oceno težavnosti 9a in prispevali k odličnim lanskim skalnim vzponom drugih plezalk – Margo Hayes, Anak Verhoeven in Angy Eiter. Že kaj mislite na plezanje v skali?
Zdaj sem seveda osredotočena na tekme, že konec poletja in po koncu tekmovalne sezone pa bom zagotovo šla spet plezat v skalo. V Španiji imam še nekaj »neporavnanih računov«.