Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Javno vprašanje predsedniku PZS

Franc Miš, 11.09.06: glede plačila reševanj v gorah

Spoštovani gospod Ekar!

Glede na lanskoletne in letošnje polemike okrog plačila reševanj v gorah, me kot člana PZS zanima in Vas prosim, da mi Vi oziroma Vaša strokovna služba odgovori na naslednja vprašanja:

  1. Kdo krije stroške reševanja (v naših gorah) ponesrečenih ali tistih, ki so zaradi objektivnih razlogov zašli v situacijo, v kateri je ogroženo zdravje in življenje, vendar niso ponesrečeni?
  2. Ali je kakšna razlika glede plačnika stroškov reševanja, če je le to klasično ali helikoptersko?
  3. Kaj je PZS storila, oziroma namerava storiti z ozirom na to, da je Državni zbor marca letos sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kateri med drugim pravi:

52. člen

V 118. členu se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora fizična oseba, ki je zaradi malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne opremljenosti povzročila ogroženost ali nesrečo oziroma stanje, zaradi katerega so nastali stroški nujnega ukrepanja, povrniti sorazmeren delež stroškov intervencije, ki jih določi vlada.
(4) Vlada določi dejavnosti, pri katerih morajo udeleženci pokriti sorazmeren delež stroškov intervencije ne glede na vzrok in odgovornost za nesrečo in pri katerih morajo biti udeleženci zavarovani za primer nesreče. Sorazmeren delež stroškov intervencije krije zavarovalnica oziroma udeleženci sami, če niso zavarovani.
(5) Sredstva, pridobljena iz naslova vrnitve stroškov nujnega ukrepanja oziroma sorazmernega deleža stroškov intervencij, so namenski prihodki tiste reševalne službe ali sestave, ki je nujno ukrepanje oziroma intervencijo izvršila, in jih lahko uporabi le za svojo dejavnost v skladu s tem zakonom.«

59. člen
(uskladitev predpisov in priprav)

(1) Izvršilni predpisi morajo biti s tem zakonom usklajeni v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do uskladitve oziroma izdaje novih izvršilnih predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona.
(3) Organizacijske in druge priprave za zaščito, reševanje in pomoč je treba uskladiti s tem zakonom v treh letih po uveljavitvi tega zakona, razen prevzema siren za javno alarmiranje iz prejšnjega člena.

Za odgovore se Vam lepo zahvaljujem.

Lep planinski pozdrav,

Franc Miš

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46152

Novosti