Slovenske novice - Boštjan Fon: Zagotovo gre za mlajšega medveda, ki je lani nekajkrat prečil območje Pustega rovta med Stolom in Golico.
Samotno gorniško potepanje z bajlami in derezami za ledno plezanje po zamrznjenih slapičih in globokih grapah pod sedlom Mlinca, ki je umeščeno v Karavankah nad vasjo Dovje, je Romana Skumavca presenetilo z žalostno najdbo. Pripadnik policijske gorske enote, član alpinističnega odseka Mojstrana in fotograf narave je naletel na okostje medveda: »Bil je pod snegom, živali pa so ga ob otoplitvi zavohale in ga zvlekle na plan.«
Med treningom plezalnih veščin pod Dovško babo, nekje na drugi tretjini začrtanega vzpona, ga je okoli sto višinskih metrov pod sedlom spreletel srh: »Obrnil sem se desno in v grabnu zagledal nekaj neobičajnega. Premaknil sem se malce bližje in videl, da je tam dodobra ožrto okostje živali. Sestopil sem do kraja in takoj spoznal, da gre za okostje medveda.« Prizor je poslikal in dokumentiral: »Večkrat sem naletel na mrtve živali v gozdu, saj sem veliko v naravi. Tudi takšne sem že našel, na katerih se je dobro videlo, da so ustreljene.« Je medveda kdo ustrelil in je potem, ko je z njega odrezal vse, kar zelena bratovščina šteje kot trofejo, ostalo zbrcal čez rob, da bi skril svoje početje? »Tega se ne da dokazati, saj je tam le okostje, pa še to je razmetano. Mrhovinarji so ostanke medveda raznesli in morda je s kakšnim kosom šla tudi krogla, kdo bi vedel.« Skumavec je okostje pustil tam, kjer ga je našel, saj dobro ve, da bo narava najbolje poskrbela za neljubo najdbo pod sedlom Mlinca.
»Truplo medveda je bilo čez zimo pod snegom, zdaj ko se je snežna odeja delno sesedla, delno pa stopila, pa so ga mrhovinarji začeli brskati ven. Da bi medveda takole obrali, do kosti, se je moralo to zgoditi najmanj pred dvema mesecema.« Po pogledu na ostanke mesa na kosteh oziroma vidne svežine, torej da na ostankih še ni gnilobe, bi rekel, da gre za medveda, poginulega v tem obdobju, star pa je bil okoli dve leti, blizu trem,« je po pregledu fotomateriala ugotovil priznani slovenski fotograf divjih živali Andrej Tavčar , ki razmere zaradi svojega dela v Karavankah izjemno dobro pozna. Tudi teren mu je znan do potankosti: »Na območju Karavank sem medveda nekajkrat sledil, vendar ga tu nikoli nisem srečal iz oči v oči.«
Lani so na Pustem rovtu, prav tako v Karavankah, opazili medveda, ki je prečil območje; po pripovedovanjih strokovnjakov je šlo za mlajšega medota, ki je iskal svoj življenjski prostor morda na naši, morda pa na severni, avstrijski strani hribovja. Po pogledu na okostje smo skoraj prepričani, da gre za istega medveda, ki je doživel bridki konec pod sedlom Mlinca.
Dve lovski preži sta v okolici, kjer je bilo najdeno okostje, ena je od kraja pogina oddaljena le okoli dvesto metrov. Slišali smo, da lovski bratje na tem koncu pokajo predvsem srnjad, divje prašiče in gamse. Morda bi veljalo poslati na teren strokovnjake, podkovane v lovskih veščinah, ki bi utegnili poiskati vzrok za smrt medveda? »Nobenega ne smemo obsojati, saj pravega, trdnega dokaza ni najti,« pravi Skumavec, nato pa doda: »Toda če je bil medved zastreljen in je ranjen pobegnil, pomeni to veliko nevarnost za ljudi, ki jih je na planinskih poteh čez sedlo, kjer vodijo smeri proti Dovški babi ali na Kepo, precej.« Tavčar dodaja: »Prvi razlog za napad medveda na človeka je, ko medvedka brani mladiče, drugi pa, če človek rani medveda.«
Dolžnost vsakega lovca, ki zastreli žival, je, da jo najde in jo odstreli ali pa sporoči, da je streljal, potem pa gredo po sledi, da žival ne bi postala nevarna. Če je bil medved pod Mlinco zastreljen in ni bilo sporočeno, da se ranjen potika po gozdu, je skrajno neodgovorno od tistega, ki ga je zadel in ranil.
Rado Legat, gospodar Lovske družine Dovje, je razložil, da je bil lani poleti za dva tedna odrejen izredni odstrel medveda zaradi domnevno treh kosmatincev, ki so delali škodo po planinah, vendar se takrat pred puške lovcev ni prikazal noben, pozneje, vse do danes, pa ni bil v družino sporočen noben strel. Neimenovani vir na ministrstvu za okolje in prostor nam je po pregledu fotografij s kraja najdbe zaupal, da gre pri tem medvedu precej trdno verjeti, da je nekdo streljal nanj po koncu odobrenega odstrela, ga ranil, potem pa, ko je videl, da kosmatinec ni padel, ni upal za njim, obvestil pa prav tako ni nikogar, da zanj ne bi bilo neprijetnih posledic.
»Primer medveda pod Mlinco bomo raziskali, smo pa prepričani, da se medved na takšen teren sam od sebe ni spustil, morala je biti velika sila, da je šel čez rob.«
Boštjan Fon