Franci Savenc 15.09.2016 00:51 910 0

Johannes Frischauf

Gorenjski glas - Peter Colnar: ... - proti ponemčevanju slovenskih planin
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (65)

Znana so nasprotja, ki so bila nekoč med nemškimi in slovenskimi ljubitelji planin. Med drugim so pripeljala tudi do postavitve Aljaževega doma. Prav je, da vemo, da ni šlo vedno samo za sovražna nasprotja. Na to spominja tudi zgodba planinske postojanke na robu Okrešlja nad Logarsko dolino. Na nadmorski višini 1379 metrov stoji Frischaufov dom na Okrešlju. Obdan je z vrhovi Mrzle gore, Štajerske Rinke, Križa in Turske gore. V njegovi bližini se nahaja 80 metrov visok slap Rinka. Kamniški planinci so dom poimenovali po Johannesu Frischaufu, ki je bil velik ljubitelj gorenjskih planin in je deloval proti njihovemu ponemčevanju. Leta 1893 ga je Slovensko planinsko društvo imenovalo za častnega člana.

Alpinist, geodet, kartograf in matematik Johannes Frischauf se je rodil 17. septembra 1837 na Dunaju. Preiskal in markiral je veliko gorskih poti, prvi je določil višino nekaterih vrhov. O slovenskih gorah je pisal tako v slovenskem kot tujem (zlasti nemškem) časopisju. Najpomembnejši so njegovi zapisi o Kamniško-Savinjskih Alpah, ki jih je čez in čez prehodil, sprva ljubiteljsko, od leta 1874 pa sistematično z namenom preučevanja, urejanja poti in gradnje gorskih koč. Večkrat se je ustavil v Kamniku, ki mu je bil izhodišče za pohode v planine ali pa se je v njem ustavil ob vrnitvi v dolino. Tako je bilo že leta 1874, ko je svoj desetdnevni pohod po Kamniško-Savinjskih Alpah zaključil v dolini Kamniške Bistrice in Kamniku.

Vrhunec njegovega dela je bilo leto 1876. Tega leta je v planinah skupaj preživel več mesecev, med 13. in 15. avgustom pa je bila Slovesna otvoritev Savinjskih planin, na kateri je imel daljši govor. Tega leta je sodeloval pri gradnji treh koč: na Korošici, Okrešlju (od 1908 Frischaufov dom) in nad Suhim dolom blizu Zoisove koče; 11. septembra 1876 je organiziral izlet iz Kamnika prek Sv. Primoža na Veliko planino, navzdol v dolino Kamniške Bistrice in nazaj v Kamnik. Tu se je seznanil z nemškima družinama Prašnikar in Kecel. Ustanovili so planinsko društvo, ki je sicer kmalu ugasnilo. Rad se je vračal v Kamniško-Savinjske Alpe. Tako je leta 1899 potoval na Kriško planino pri Kamniku in o tem pohodu objavil spis. 4. novembra tega leta je šel na Šenturško goro, tam prenočil, naslednjega dne pa prek Ambroža in Krvavca prispel v Kamnik. Ker je leta 1904 Kamniška podružnica Slovenskega planinskega društva pripravljala gradnjo koče na Kamniškem sedlu, je začrtal pot do sedla. Kasneje je sodeloval tudi pri izvedbi in si prizadeval zagotoviti sredstva za gradnjo. Zato je bil v tem obdobju pogosto v Kamniku, kjer je s takratnim načelnikom SPD Kamnik Franom Orožnom razpravljal o poteku del in gradnji koče.

13.09.2016