Poštni RAZGLEDI, oktober 2005 - Janko Kovačič: Pohodnice so z zanimanjem kupovale razglednice, znamke in ostale artikle
Šport in prosti čas
Jubilejni 40. pohod
Sto žensk na Triglav
Letošnji jubilejni 40. pohod se je začel v petek, 9. septembra 2005, ob 16. uri, v Šport hotelu na Pokljuki. Zunaj je močno deževalo, pa tudi napoved za konec tedna ni bila nič kaj obetavna. Dekleta in žene z vseh koncev Slovenije so prihajale v hotel in prvi stik z njimi sva bila poštarja pošte 4284 Triglav. Ob vhodu sva z Zvonetom Stojnškom pripravila izpostavljeno okence, ki sva ga razen z razglednicami, znamkami, filatelističnim materialom ipd. popestrila s prodajnim! artikli za otroke, raznimi obeski, plišastimi igračami, srečkami Športne loterije in Loterije Slovenije. Pohodnice so z zanimanjem kupovale razglednice, znamke in ostale artikle.
Po večerji je sledila predstavitev vseh sodelujočih. Organizatorja pohoda 100 žensk, novinar Marjan Raztresen in himalajski alpinist Roman Robas, sta precej časa namenila predstavitvi in zgodovini pošte 4284 Triglav ter zanimivim dogodivščinam te najvišje pošte v Evropi. Po predstavitvi je sledila obvezna zabava z glasbenikom Milanom Petrovičem, ki je ženske, vodnike, poštarje in ostale dodobra ogrel s svojim pestrim programom.
Noč je bila kar prekratka, saj je bilo vstajanje že ob 4. uri, Po zajtrku je sledila vožnja z avtobusi pod planino Konjščica, od koder se je začel pohod. Na srečo deževalo ni več, vendar je bila pot mokra in nevarna. Na Velem polju smo zagledali obrise Triglava, ki pa se je hitro skril v megli. Po enournem počitku v Vodnikovi koči se je kolona okrog 12. ure ustavila na višini 2400 metrov, v koči Planika. Kazalo je, da bo vrhunec pohoda dosežen že v soboto, ko je iz meteorološke postaje na Kredarici prispelo sporočilo, da bi lahko popoldne zajele Triglav nevarne nevihte. Vodniki so seveda dali prednost varnosti pred uspehom za vsako ceno. Ob novici, da vzpona na vrh isti dan ne bo, je bilo razočaranje žensk neizmerno, uro pozneje pa že bistveno manjše, ko je dež zalil pogorje.
Popoldne smo preživeli različno, nekateri so spali, nekateri kramljali, kartali in se zabavali tudi ob zvokih harmonikarja. Tudi midva sva imela odprto pošto, ki so jo pohodnice pridno obiskovale.
Zjutraj je bilo vstajanje ponovno ob 4. uri. Stotnija se je v spremstvu gorskih vodnikov brez vseh težav povzpela na vrh, na katerem smo bili že pred sedmo uro. Pošta je bila tako odprta ob 7, uri na naši najvišji gori, na kateri sva z Zvonetom pohodnicam pridno žigosala razglednice z žigom Vrh Triglava. Razgled s Triglava je bil veličasten, za kratek čas je posijalo tudi sonce, v dolini so bile megle. Brez večjih težav smo se nato vrnili na Planiko in od tam mimo Vodnikove koče na Pokljuko, kjer je bilo najprej kosilo. Nato so ženske, vodniki in tuđi midva prejeli lične diplome za osvojen vrh.
Pošta je bila seveda ponovno odprta, vse pošiljke sva z Zvonetom opremila, požigosala s priložnostnim in dnevnim žigom ter jih pripravila za odpravo. Prodala sva še nekaj spominkov, ki so jih ženske kupovale za otroke.
Prijetno druženje se je tako končalo, bili smo polni vtisov, pohodnice so naju in našo pošto navdušeno nagradile z gromkim aplavzom, za konec so želele tudi odtisa žigov na diplome, ki jih bodo spominjale na njihov podvig.
Janko Kovačič