Dnevnik - Miran Šubic: Do sredine aprila bodo potekale javne razprave o novem predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP).
| |
 |
|
| |
(Foto: Miran Šubic/dokumentacija Dnevnika) |
|
Prvi je bil sprejet leta 1981, od leta 2003 pa v državnem zboru potekajo različne akcije različnih poslancev za sprejetje novega, modernega zakona. Največ prebivalcev v parku ima občina Bohinj, v kateri pa se je v Bohinjski Bistrici zbralo le okoli 30 sodelujočih na predstavitvi zakona.
Čeprav so v Bohinju o zakonu že prej spregovorili tudi v Stari Fužini, je bil odziv res slab, toda to je bila razprava o že tretjem predlogu novega zakona, ki ga v Sloveniji sprejemamo desetletje. Kljub vsemu je poslanka Breda Pečan (SD) optimistično napovedala, da naj bi državni zbor zakon sprejel junija. "Zakon za nekatere očitno postaja privlačen in zato smo v Tolminu že dobili pobudo za vključitev dodatnih območij v Triglavski narodni park," je dodala Pečanova.
TNP zavzema skoraj 84.000 hektarjev, z njim pa upravlja javni zavod Triglavski narodni park. "Naše delo je zelo težko, ker so se spremenili številni predpisi, zakon pa je zastarel. Obenem pa to območje zajema petino turističnih nočitev v Sloveniji, pred šestimi leti smo dobili priznanje Sveta Evrope, kar kaže na velik pomen parka na različnih področjih," je dejal direktor TNP Martin Šolar. Mladen Berginc z ministrstva za okolje in prostor pa je predstavil tudi nekatere zanimive številke: "Danes javni zavod dobi 1,3 milijona evrov na leto, s sprejetjem zakona bi država za uresničevanje razvojnih usmeritev vsako leto namenila še pet milijonov, ljudje v parku pa bi bili deležni tudi ugodnosti pri državnih, evropskih in občinskih projektih."
Miha Žvan iz Društva za varovanje okolja Bled se je zavzel za blagovno znamko TNP: "Tako bi izpostavili pridelke, izdelke in še kaj s tega območja in obenem boljše predstavljali park kot nekaj posebnega." Mija Ogrin iz Bohinja je poudarila skrb za kulturno dediščino in jo ponazorila s primerom: "Z iskalniki kovin nam hodijo na črno iskat ostanke iz svetovnih vojn na naše gore - nadzorniki parka naj bi se usposobili tudi za zaščito kulturne in ne le naravne dediščine."
Pobud je bilo kar precej. Jože Cvetek iz Bohinja je predstavil zahtevo agrarnih skupnosti glede meje območja, kjer je še mogoče izkoriščati gozd, bohinjski župan Franc Kramar pa je dodal: "Zakon je kompromis, ki ni nikomur pisan na kožo. Ni skrbi, da bomo Bohinj pozidali, preveč številnih predpisov to že zdaj onemogoča. Bohinjci smo glede tega zaščiteni bolj kot medvedje."
Javna razprava o predlogu bo trajala do sredine aprila. Odločno proti mnogim rešitvam so okoljevarstveniki iz Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka. Po spodletelem sprejemanju zakonov, ki sta jih predlagala poslanca Vučko in Školč v prejšnjih sklicih državnega zbora, pa se vendarle zdi, da bo tokrat zakon sprejet. Ključna sprememba, ki jo prinaša, so varnostna območja in režimi v njih in tu bodo prebivalci parka in varuhi okolja le težko našli skupen jezik.
Vogel vedno buri duhove
Vogel: Razvoj smučišča Vogel je s sedanjim zakonom močno omejen. Za to območje (in še nekatera) je predlagan kompromis, s katerim bi država sprejela državni lokacijski načrt in z njim predvidela možne posege v prostor. Župan Franc Kramar je predlagal, da se država v zakonu zaveže, da bo to storila v enem letu, Tomaž Šumi (direktor žičnic Vogel) je predlagal celo uvedbo sankcij, če se to ne bo zgodilo, poslanka Breda Pečan pa je opozorila na neuresničljive zahteve, ker spremembe prostorske zakonodaje navadno trajajo bistveno dlje. Dejstvo je, da Vogel posredno vpliva na stanje vode v Bohinjskem jezeru, v razpravi pa je bilo prav zaradi ekoloških razlogov slišati tudi predlog, da na Voglu ne bi bilo mogoče več povečevati števila nastanitvenih zmogljivosti.
Pod Komno na Primorsko?
Bohinj: Če je od nekdaj znana pobuda za povezavo Primorske in Gorenjske s predorom pod Vršičem, je bohinjski župan presenetil z novo zamislijo: predor pod Komno! Po njegovem to ne bi bil sporen projekt, v zakon o Triglavskem narodnem parku pa naj bi ga vnesli zgolj kot možnost na dolgi rok: "Zakon bomo spreminjali spet čez pol stoletja, naj bo to v njem torej zapisano," pravi župan Franc Kramar.
Miran Šubic