Spreminjanje ustaljenih in zelo pogostih mnenj, stereotipov!

Kaj je boljše: elektronsko ali mehansko?

GRZS ali GRSS

Plazovne žolne ali nahrbtniki ABS (zadrega ali zagata)

  ali

Že pred zimo se lahko primerno opremimo za obiskovanje s snegom pokritih gora. Vendar se zimskim nevarnostim, grozečim snežnim plazovom najlažje in najbolj učinkovito izognemo tako, da v času med in po sneženju, ob nenadnih otoplitvah, spremembah vremena, opozarjanju na nevarnost, preprosto ne gremo v gore (ali na nevarna področja, ki so lahko tudi izven gora). Vendar smo ljudje ustvarjeni tako, da v nas dremljejo vsemogočne sile, ki nas večkrat vodijo tudi k nerazumnim dejanjem.

Ljudje
Na eni strani je človek, ki hoče odkriti nekaj novega, ki v preseganju zmožnosti, ali ko narava pokaže zobe, lahko povzroči tudi svojo nesrečo. Na drugi strani je drug človek, ki mu mora v nesreči pomagati. Tretji človek odkriva pripomočke za odpravljanje nesreč ali pomoč v stiski. Četrti pripomočke prodaja in na več načinov poskuša spodbujati uporabo. Peti človek, ki več tvega, lažje in izdatneje vpliva na druge ljudi in jih lažje prepričuje…in tako dalje do nekaj milijard. Zato se lahko predvsem sami na osnovi pridobljenih znanj in podatkov odločite, kje se boste našli in kaj boste uporabljali za zagotavljanje večje svoje varnosti in varnosti drugih ljudi.

Misel po dejanju
Večkrat se lahko zamisliš nad svojimi dejanji, če si po kakšnem neljubem dogodku še živ. To pripomore, da lažje nadaljuješ s svojim početjem, če imaš seveda še dovolj »motiva«. Ko rineš po globokem snegu v breg, iščeš sledove, veter tuli v robove in temno noč osvetljuje samo droben soj svetilke, je primeren čas, da uporabiš znanje, ki si ga pridobil. Trenutki odločitev so včasih težki, morda usodni. Svojih dejanj takrat ni potrebno opravičevati pred nikomer drugim kot le pred seboj. Če si za nameček še v vlogi gorskega reševalca-kot prostovoljec, je to tvoj privilegij. Ko se bo razmerje spremenilo, bo morda drugače. Vsak na svojem področju bi moral poskrbeti, da bi bile stvari kar najbolje urejene. Vedno je čas in možnost za spremembe. Mi pa se bomo tako ali tako svobodno odločali, kaj bomo uporabili in kje se bomo našli in poizkušali ugotoviti, kaj je boljše: mehansko, elektronsko, naravno v obliki smrčka ali človeška pamet? Ne samo v tem primeru.

Tehnika
Eno tehnično odkritje je zamenjalo drugo, a čez leto je bilo spet pozabljeno. Če bi v resnici našli učinkovito sredstvo, ne bi bilo potrebno iskati nobenega drugega. Znanje in korak s časom je kljub temu potrebno nadgrajevati. Tudi vojaki v odredu poleg pušk uporabljajo težje orožje. Zato lahko včasih že z izbiro gorniške opreme storimo marsikaj. Uporaba plazovnih-lavinskih žoln je res že dokaj vpeljana, vendar ima žolna eno od glavnih pomanjkljivosti v tem, da te mora v primeru zasutja nekdo z lopato izkopati. To se mora zgoditi zelo hitro, ker je krivulja preživetja strmo padajoča sorazmerno s časom zasutja. Veliko pomanjkljivost žolne so že sami priznali s tem, da vzporedno razvijajo še sistem (avalung) za dihanje, ki omogoča zajemanje zraka iz oblačil, oziroma prenos škodljivega izdihanega zraka. O pomanjkljivostih, kot so: tehnične nekompatibilnosti, relativna lega obeh žoln, izrabljene baterije, motnje, ki jih povzročajo prižgani mobilni telefoni in radijske postaje, napačno nošenje in še česa, proizvajalci neradi slišijo, čeprav nekatere omenjajo pri navodilih za uporabo plazovnih žoln. Sploh pa ni logično, da se kar tako pustiš zasuti. Moraš si pomagati s plavanjem, z odmetavanjem opreme, smuči, palic in z uporabo druge zaščitne opreme. Stresa in panike, ki jih človek doživi ob zasutju sopotnika in zmožnost ukrepanja ob tako hudi obremenitvi, pa tako ali tako nihče ne omenja.

Ločevanje
Zavestno lahko ločimo uporabo pripomočkov za splošne planinske dejavnosti in uporabo ob reševalnih akcijah. Ker se pri le-teh in vajah bistveno premalo poudarja in uporablja sestava rezervnega reševalnega moštva, je uporaba žoln pri reševalnem delu precej vprašljiva. Kdo te pa bo odkopaval, če bo vse zasulo! Najbolje bi bilo, da bi stalno obnavljali te veščine. Za gorske reševalce, vodnike, vojake naj bi veljalo, da je potrebno z žolno vaditi ob vsaki priložnosti. Priporočljive so kombinacije: 1. lahka vaja (1 ali 2 zasuta), 2. srednje težavna vaja (2 do 4 zasuti), 3. vaja za izurjene (3 do 6 zasutih). Ne pa iskati samo po enega zasutega. Težave, ki se pokažejo ob takšnih vajah z različnimi tipi žoln, bodo kmalu pokazale, kaj je bolj smiselno. Čas porabljen za vaje, pa nikar ne računajte v evrih.

Preizkus z žolnami na vaji
Iskanje dveh zakopanih žoln so v decembru 2007 na območju Velike planine, poleg zgornje postaje vlečnice Tiha dolina 8, izvedli gorski reševalci iz Kamnika. Na območju velikem 50 x 25 x 20 metrov z naklonom do 15° sta bili zakopani dve žolni (Mammut-Barivox in Ortovox-m2), ki sta bili med seboj oddaljeni 12m. V globini 55 in 75cm sta bili žolni vstavljeni v PVC škatlici in nato položeni pod odeji, zloženi na velikost 85x35cm. Debelina snežne odeje na delovišču se je gibala od 85 do 155cm. Vsak reševalec je najprej s plazovno žolno kar najbolje lociral položaj na površini snega in nato s sondo točno označil (potrdil) položaj. Ko je točno ugotovil položaj (pustil sondo zapičeno tako, da je označil mesto najdbe), je takoj nadaljeval iskanje druge zakopane plazne žolne, kjer je postopek ponovil.

  1. 4 min 3 s 5 min 43 s ortovox m 2
  2. 4 min 9 s 6 min 30 s ortovox f 1
  3. 1 min 15 s 2 min 59 s pieps dsp
  5. 1 min 18 s 3 min 24 s pieps dsp
  6. 3 min 59 s 7 min 52  s ortovox f 1
  7. 3 min 39s 9 min 40 s ortovox f 1
  8. 1 min 29 s 7 min 30 s ortovox f 1
  9. 3 min 22 s 6 min 42 s ortovox f 1
10. 1 min 29 s 6 min 42 s ortovox m2
11. 3 min 55 s 5 min 1 s ortovox f 1
12. 3 min 59 s 7 min 32s menjava žolne ortovox f 1
13. 2 min 40 s 5 min 33 s ortovox f 1
14. 3 min 59 s 7 min 46 s ortovox f 1
15. 1 min 26 s 4 min 37 s ortovox f 1
16. 2 min 52 s 5 min 54 s ortovox f 1
17. 2 min 24 s 9 min 3 s ortovox f 1
18. 3 min 3 s 6 min 3 s ortovox f 1
19. 2 min 12 s 4 min 46 s pieps dsp
20. 4 min 15 s 6 min 15 s ortovox f 1
21. 3 min 10 s 6 min 55 s ortovox m 2
22. 5 min 31 s 8 min 3 s ortovox f 1
23. 2 min 15 s 3 min 32 s ortovox f 1
24. 3 min 53 s 7 min 55 s ortovox f 1
25. 6 min 46 s 11 min 17 s ortovox f 1
26. 5 min 10 s 9 min 50 s ortovox f 1
27. 4 min 20 s 9 min 3 s ortovox m 2

Kam nam lahko takšni podatki povedo?
Ugotoviti moramo kako hitro in varno smo sposobni najti in odkopati zasutega. Kakšen faktor množenja pridobljenih rezultatov moramo upoštevati pri času, ki nam je na voljo ob morebitni nesreči. Časa je zelo malo, nervoze pa veliko.
Na razmeroma majhnem območju, ki je v dejanskih razmerah le malo večji plazič (do 500 m³) ali osip, so reševalci različno dolgo iskali zakopane predmete. Pomembno ni bilo dejstvo, s kakšno vrsto žolne je posameznik delal, ampak trenutna forma-koliko vaj je bilo pred tem opravljenih. Ob časih, ki so se merili brez predpriprave, je potrebno upoštevati še: težje gibanje v pravem plazu, večje razdalje, stres ob resničnem dogodku… Ostale elektronske naprave (telefoni, radijske postaje, kamere) motijo delo in žolne. Ena od žoln ni delovala ob preklopu na iskanje, temveč je vseskozi le glasno piskala. Na delovišču ni bilo nikakršne nevarnosti novih snežnih plazov, zato so reševalci lahko povsem sproščeno uporabljali žolne in niso pretirano upoštevali navodil proizvajalcev za nošnjo in pravilno iskanje. Reševalci, ki so uporabljali žolne, ki omogočajo hitre premike, se niso hitro gibali po plazu. In še …

Tako lahko povsem mirno pridobljene rezultate množite s 5 in ob upoštevanju nekakšnega splošnega govorjenja o 15 minutah preživetja dobimo grozno, temno sliko. Kdor pa se je že kdaj ulegel v sicer plitek, ozek izkopan grob, pa vam bo povedal, da je ob zasutju z malo bolj težkim snegom hitro vstal, dokler je še lahko. Znanje je sicer osnova, toda če ni obogateno z izkušnjo, pravim preizkusom, je samo surovo znanje. Koliko časa bomo še zapravili za vaje za res hitro iskanje, kaj vse se mora zliti za uspeh in zakaj se sploh pustiti zasuti!

Predlog za uporabo nahrbtnikov air-bag v GRSS
V poročilih GRS s 57. zasedanja strokovnih komisij in generalne skupščine IKAR (Mednarodne komisije za reševanje v gorah) je svoj predlog zapisal tudi prim. mag. Iztok Tomazin, dr. med.

Predlog:
V preteklosti smo že imeli žrtve in poškodovane v plazovih med slovenskimi gorskimi reševalci. Po dosedanjih izkušnjah, raziskavah in priporočilih IKAR je plazovna zračna blazina (airbag) pripomoček, ki najbolj zveča možnost preživetja pri nesrečah v plazovih. Zato predlagam, da se v okviru GRSS začne opremljanje s plazovnimi zračnimi blazinami. Za začetek naj bi jih dobile vsaj tiste postaje, ki delujejo na plazovitih področjih, vsaj za udarno skupino reševalce, ki bi šli prvi posredovat na nevarno področje.
V letu 2007 je vsaka postaja/društvo v okviru GRZS pridobila po dva nahrbtnika, dva pa letalska enota za helikoptersko reševanje.

Primer
Morda še del zgodbe, ki se je srečno končala in je zato bistveno bolj primerna za osvetljevanje in razmislek o neuporabi tehničnih pripomočkov, iz spominov dr. Petra Najdenova o reševanju Janka Megliča pod Travnikom, opisane v Zborniku društva GRS Tržič, izdanega ob 70. letnici:

Po kratkem pristanku se je ples proti Travniku nadaljeval. Nekaj časa levo, nato desno, malo sede, spet leže. Hvala bogu, želodec je zdržal. Plazovina je velika, povsem brez sledov kakšne nesreče. Kraj večkrat preletimo, sledov o Janku ni nikjer opaziti. Poizkusimo na slepo. Po izstopu iz helikopterja se z Ladom pogrezneva do pasu v sneg in hitro ugotoviva, da iz tega ne bo nič. Nikamor ne bova prišla.
Na zahodu je bila le še svetla črta dneva, ki je počasi izginjal. Noč je bila vse bližje. »Greva nazaj, nič ni!«
Ob prihodu helikopterja je izginila še tista toplota, ki sva jo oba čuvala za boljše dni. Še malo, pa smo v zraku. In takrat se prikaže črna pika v belem snegu. »Je to Janko?« Helikopter se približa. Ponovno skok v sneg. Lado mi je podal lopatasta nosila in začel nekaj vpiti, pa ga zaradi vetra in hrupa nisem nič razumel.
Janko je ležal odkrit. Ob prihodu je malo dvignil roko. Vsaj nekaj. Na nosila in v helikopter. Lepo sva si to zamislila, vendar sva se ob dvigu nosil z Ladom pogreznila v sneg. Prvi, drugi poskus! Nekako je šlo. Rokavica se mi je strgala in ostala prilepljena na sanke helikopterja…

Srečen razplet, prava odločitev ali… Morda pomislite, koliko bolj varno bi bilo za reševalca, če bi imela nahrbtnik z napihljivimi vrečami. Kako bi enostavno videli Janka iz helikopterja, če bi imel nahrbtnik z dobro vidno, napihnjeno vrečo…Tudi takšna dejanja so lahko ob zapisanih besedah vredna razmisleka, ali ne bi uporabili alpinisti (turni smučarji, planinci…) in reševalci tudi takšne nahrbtnike. Morda bi bilo vse skupaj malo lažje in bolj varno. Izkušnje, prenesene ali pridobljene, nam lahko koristijo, če jih bomo znali uporabiti in misliti s svojo glavo.

Nasprotniki
Velikokrat se pojavijo nasprotniki nahrbtnikov z napihljivimi vrečami, ki poizkušajo najti pomanjkljivosti le-teh. Seveda ima vsaka takšna stvar težave, vendar lahko pri avtomobilski industriji opazimo, kakšne varnostne učinke, izboljšave so dosegli s tem, da je postal »air-bag« sestavni del opreme v avtomobilu. Če pa se razvoj načrtno upočasni, kar je seveda v interesu proizvajalcev in prodajalcev žoln, se druge stvari ne morejo razvijati. O smiselnosti takšne opreme te najbolje prepriča lastna izkušnja in preveliko tveganje. Le pravi čas ga moraš zaznati. Pretirana korajža s takšnim nahrbtnikom, tudi ni ustrezna, saj ni nič vsemogočno. Oprema, ki rešuje življenja, je več vredna kot usnje na sedežih avtomobilov. Pasji nosovi, ki nas spremljajo, pa so že povsem - druga zgodba.

Spremembe
Predvsem bi se morali na praktičnih primerih, z uporabo lutk, lotiti reševanja pomanjkljivosti nahrbtnikov z napihljivimi vrečami. V praksi se je pokazalo, da so zasuti obrnjeni z glavo v sneg, poškodovani, kar delno že rešujejo novi. Mislim pa, da bi morali nahrbtnikom dodati boljše »hlačnice«. S tem bi pridobili boljšo skupno plovnost in pravilno lego. Saj je samo po sebi jasno, da nahrbtnik vleče ven, človeka pa njegova teža noter, v sneg. Tudi hrbtišče nahrbtnika bi moralo biti moderno in bolj zračno. Ceno bi lahko na marsikakšen način naredili bolj primerno, vendar v primerjavi z življenjem ni merilo, ki bi ga morali upoštevati. Dodatne uporabnosti, kot so imobilizacija hrbtenice, zaščita glave … bi lahko našteval vendar naj se same porodijo v glavah, ki znajo uporabno in praktično razmišljati in zadevo uspešno izpeljati, predvsem naj to velja za spodaj napisane funkcionarje.

GRS ali GRZS (še ena zadrega ali zagata)

Pismo ob re-ustanavljanju komisije za gorsko reševanje
Izrezani del:

PZS s tako komisijo nikakor ne namerava biti konkurenca GRZS na področju reševanja, namerava pa nadaljevati svoje delo na področju preventive, vzgoje in izobraževanja, urejanja planinskih poti…. Glede na vse to in na vaše bogate izkušnje, saj člani GRS niste samo gorski reševalci in imate znanja tudi na drugih področjih, in ker ste kot društvo ali postaja GRS tudi člani PZS smo vas povabili k sodelovanju. Pričakujemo, da se boste odzvali, saj imate glede na to, da ste poleg članstva v GRZS včlanjeni tudi v PZS do tega, da delate v dveh organizacijah vso pravico.

Sestanek nameravamo sklicati v četrtek 24. januarja 2008 ob 17.uri. Predvideni dnevni red:
- dogovor o programu dela
- delovanje komisije
- razno

v.d. načelnika Komisija za gorsko reševanje PZS: Drago Horjak l.r.
Načelnik KUP: Rudolf Skobe l.r.
Predsednik PZS: mag. Franci Ekar l.r.
...

Cel kup zadreg in zagat za navadne gorske reševalce. Brez vsakršnega spoštovanja prejšnjih , zdajšnjih in bodočih rodov. Nikakor ni primerno, da se ustvarja nekakšna tretja GRS. Saj ni nihče (ali pa le morda) preklical prošnje za sprejem v GRS pri PZS in se prijavil v drugo organizacijo. V novi organizaciji so včlanjena društva in ne posamezniki v društvih. Za nas se v samem bistvu ni spremenilo nič drugega kot to, da bomo plačali dve članarini. Vsem gorskim reševalcem je predvsem važno, da naj ne bi nihče od pomoči potrebnih ostal brez nje. Če že res morate nekaj početi, naj to ne nosi ime GRS. Naj bo to med drugim, razvoj nove opreme in njeno dodatno preizkušanje, spodbujanje domačih proizvajalcev, uvajanje lastne trgovine (saj bomo tako prišli do cenejše, morda celo boljše opreme in namesto zaslužka od prodaje alkohola v planinskih domovih bo potrebni denar za poslovanje PZS in društev zagotovljen na mnogo bolj primeren način)... Nekoliko lažje mi je tudi reči: »Odločitev je predvsem vaša«. Zgornji del razmišljanja vzemite kot razmislek k delu, ki vztrajno čaka in je samo delček v mozaiku, ki upa, da ga bo kdo začel upravljati in se je tako predolgo potiskal v kot. Predvsem pa naj ga pričnejo opravljati mladi rodovi, neobremenjeni s preteklostjo in zgolj naučenim načinom razmišljanja.