Razgledi - Borut Peršolja: Zdaj se – po nekaterih informacijah – spet pojavljajo predlogi za preoblikovanje Odbora za usposabljanje in preventivo v strokovni svet.
PRED RAZPRAVO O STROKOVNEM SVETU
Planinska zveza Slovenije ima razvit sistem usposabljanja strokovnih delavcev na dveh področjih: v športu in v zaščiti in reševanju. Sestavlja ga vsaj štirinajst programov usposabljanj: mentor planinske skupine, vodnik Planinske zveze Slovenije, inštruktor planinske vzgoje, vaditelj orientacije Planinske zveze Slovenije, markacist, inštruktor za pota, gorski stražar, inštruktor varstva gorske narave, alpinist, alpinistični inštruktor, športni plezalec, inštruktor športnega plezanja, gorski reševalec in inštruktor gorske reševalne službe. V resnici je teh programov usposabljanj več kot trideset, saj glede na kategorijo vodenja usposabljamo enajst različnih vrst vodnikov Planinske zveze Slovenije (podobno je pri programih alpinist in gorski reševalec).
Je za slabo izdelan vozel kriva pokvarjena vrv?
(Fotografija: Borut Peršolja)
Sistem se stalno razvija, širi ter dopolnjuje, od samih začetkov pa izhaja iz žive tradicije. O zavidanja vredni premišljeni izbiri vsebin pri prvih programih usposabljanj govori dejstvo, da so nekateri programi ostali skorajda nespremenjeni že od nastanka pred trideset in več leti (seveda se je ves čas obnavljala snov). Nespremenljivost področij, ki bi jih lahko označili tudi kot tradicionalna znanja o gorah, so ob visoki ravni znanja naših predhodnikov tudi odraz nekdanjega tesnega sobivanja z naravo, zato se predvsem postavlja vprašanje, kako ta znanja ohraniti še naprej in jih bogatiti z lastnim pretanjenim odnosom do gora.
Poenotenje sistema usposabljanja
Planinska organizacija mora zato zagotavljati pregleden, prepusten, usklajen in enoten sistem usposabljanja oziroma njegovih sestavnih delov – doktrine, organizacijskih postopkov, pogojev delovanja različnih strokovnih delavcev … Ob analizi različnih programov usposabljanj lahko ugotovimo, da so posamezni programi s svojo notranjo zasnovo in vsebino močno vpeti v enotni sistem usposabljanja Planinske zveze Slovenije, pri nekaterih pa so te povezave zelo ohlapne in jih v sistem veže zgolj formalna pripadnost isti organizaciji.
Čeprav nekaj izstopa, je vseeno del celote. (Fotografija: Borut Peršolja)
Ena izmed najpomembnejših nalog sistema je zagotavljanje kakovosti usposabljanja strokovnih delavcev v skladu z veljavno doktrino in dotedanjimi praktičnimi izkušnjami, kar dosegamo s spletom organizacijskih in vsebinskih postopkov: od pretehtane izbire vodstev, spremljanja uresničevanja dogovorjenega učnega programa in stalnega vrednotenja doseženih rezultatov. Doseganje resnične enotnosti je vsakokrat na preizkušnji, saj gre ob tem za stalno preverjanje bistva gorniške ideje, hkrati pa je enotnost usposabljanja osnovni vir zagotavljanja skupnega zavedanja in prizadevanja o sodelovanju v gorah. Usklajeno usposabljanje je tako tudi porok enotne planinske organizacije.
Skupščina Planinske zveze Slovenije je leta 1971 ustanovila Komisijo za vzgojo in izobraževanje (KVIZ) »kot usklajevalni organ vseh učno-vzgojnih programov v okviru komisij Planinske zveze Slovenije«. Od ustanovitve je KVIZ v posameznih obdobjih različno intenzivno sooblikovala dejavnost Planinske zveze Slovenije, nedvomno pa je ves čas imela pomembno vlogo pri razvoju programov usposabljanj strokovnih delavcev v športu na področju planinstva. Zaradi nedorečenosti njene formalne vloge in nalog jo je v zadnjem desetletju zaznamovala predvsem dejavnost prostovoljnih vodnikov Planinske zveze Slovenije. S sprejetjem pravilnika, ki bo urejal področje delovanja prostovoljnih vodnikov Planinske zveze Slovenije, bo velik del nalog in organov sedanje KVIZ prešlo v pristojnost nove Vodniške komisije (dejavnost Odbora za planinske vodnike, Odbora za kategorizacijo in Izobraževalnega odbora), dejavnost Odbora za planinsko šolo pa bo prešla v okvir Mladinske komisije.
Ob teh spremembah se je pojavilo več možnih poti nadaljnje usode KVIZ. Med različnimi predlogi tudi različica o razpustitvi sedanje KVIZ. Po začetnih razgovorih se je izkazalo, da v posameznih komisijah PZS obstaja velik interes za dogovor o preoblikovanju sedanje KVIZ v nov organ, ki bi z jasnimi pristojnostmi skrbel za usklajenost vseh programov usposabljanj Planinske zveze Slovenije. Načelniki in predsedniki Komisije za vzgojo in izobraževanje (Rudi Skobe), Mladinske komisije (Peter Šilak), Komisije za pota (Tone Tomše) in Gorske reševalne službe Slovenije (Dušan Polajnar) so s svojim podpisom podprli namen in vsebino Strokovnega sveta Planinske zveze, s čimer so jasno povedali, da so pripravljeni prevzeti soodgovornost za uresničevanje skupnih nalog. Skupaj z Borutom Peršolja, podpredsednikom Planinske zveze Slovenije, so marca 2001 vložili predlog Pravilnika o strokovnem svetu Planinske zveze Slovenije, ki vsebuje 7. členov.
Kaj je strokovni svet?
Snovalci Pravilnika o strokovnem svetu Planinske zveze Slovenije so upoštevali Statut Planinske zveze Slovenije, Poslovnik Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in vsebino Zakona o športu. Upoštevali so tudi sprejeta izhodišča na redni Skupščini Planinske zveze Slovenije (27. 5. 2000), Vodila pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev, stališča delovne skupine za organizacijo dela v Planinski zvezi Slovenije in stališča posameznih komisij. K sodelovanju so bile povabljene vse komisije, ki usposabljajo strokovne delavce v športu na področju planinstva, vendar se nekatere niso odzvale ali niso pridružile k oblikovanju predloga.
Nekaj znanja ustvarimo sami, nekaj pa si ga izposodimo od drugih strok.
Strokovni svet naj bi bil najvišje strokovno telo Planinske zveze Slovenije, ki bi skrbelo za razvoj enotne doktrine Planinske zveze Slovenije, za uresničevanje skupnih organizacijskih in vsebinskih načel usposabljanja strokovnih delavcev v športu na področju planinstva in za spremljanje strokovnih zadev na področju športa v Republiki Sloveniji, ki zadevajo planinstvo. Stališče Skupščine Planinske zveze Slovenije glede enotne doktrine pravi, da enotnost teorije in prakse izhaja iz spoznanja, da so gore ene same in da je planinstvo celovita dejavnost, ki jo oblikujemo ob različnih vsebinah in oblikah dejavnosti. Doktrina naj bo zato poenotena do te ravni, da omogoča posamezniku, ki vstopi v sistem planinskega usposabljanja, nemoteno prehajanje skozi različne ravni strokovnega usposabljanja ob upoštevanju predhodnih znanj in izkušenj (od cicibana planinca do inštruktorja gorske reševalne službe). Osnova doktrine in temelj sistema je program Planinska šola, ki predstavlja osnovni zbir znanja, veščin ter izkušenj za varno in doživetij polno gibanje v gorah.
Za pripravo, izvedbo in analizo vseh programov usposabljanj znotraj Planinske zveze Slovenije bi skrbelo Učno središče, kot posebna organizacijska oblika znotraj strokovne službe Planinske zveze Slovenije. S spletom organizacijskih in vsebinskih opravil bi Učno središče zagotavljalo enotnost sistema usposabljanj Planinske zveze Slovenije, pripravljalo bi prijave na javne razpise in sklepna poročila, izdajalo potrdila o usposobljenosti in sodelovanju pri izvajanju programov usposabljanj in skrbelo za predstavitev dejavnosti strokovnih delavcev v športu na področju planinstva širši javnosti.
Člane strokovnega sveta, ki bi imel predsednika in 10 članov, bi imenoval upravni odbor Planinske zveze Slovenije za štiri leta. Člani sveta naj bi bili uveljavljeni gorniški strokovnjaki s področja delovanja mladih, vodništva, potov in koč, alpinizma, športnega plezanja, gorske reševalne službe, ter iz vrst pedagoških in raziskovalnih inštitucij, od tega šest na predlog komisij in dva na predlog inštitucij. Predsednika imenuje strokovni svet izmed svojih članov. Predlog Pravilnika o strokovnem svetu Planinske zveze Slovenije predvideva, da se sredstva za delovanje strokovnega sveta zagotavljajo iz sredstev upravnega odbora in prispevkov posameznih komisij za uresničevanje skupnih nalog.
Strokovni svet bi določal ustrezno strokovno usposobljenost za strokovne delavce v športu na področju gorništva, predmetnike in učne načrte posameznih programov usposabljanj, izpitne kataloge znanj za preverjanje usposobljenosti, navodila za izvajanje programov usposabljanj in načine preverjanja, navodila za podeljevanje licenc za opravljanje strokovnega dela, navodila za hranjenje pedagoške dokumentacije, standarde za izvedbo posameznih programov usposabljanj in opravljal še nekatera druga strokovna dela. Strokovni svet bi dajal mnenja in predloge k določitvi dolgoročnejših programskih dokumentov Planinske zveze Slovenije, k letnemu programu Planinske zveze Slovenije, k učbenikom in učilom in k predlogom predpisov, ki zadevajo področje športa v Republiki Sloveniji. Sklepi strokovnega sveta bi bili obvezujoči za vse komisije Planinske zveze Slovenije.
Staro v novem ali novo v starem
Pred organi Planinske zveze Slovenije je torej nov izziv, kako uspešneje uresničevati eno od osnovnih nalog planinske organizacije. Da je znanje nosilec razvoja je znano že dolgo, zato kaže to znanje podpreti in odpreti sodelovanje s sorodnimi organizacijami ter s pedagoškimi in znanstveno raziskovalnimi inštitucijami. Z morebitnim sprejetjem pravilnika bi bil končan eden od pomembnih delov prenove sistema usposabljanja Planinske zveze Slovenije, ki je bila začeta na izredni Skupščini Planinske zveze Slovenije (23. 10. 1999).
Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.