MMC RTV SLO: Razstava Slovenija odkriva Himalajo
Ob 50-letnici prve slovenske (oziroma tedaj jugoslovanske) himalajske odprave na indijsko goro Trisul I so v Narodnem muzeju Slovenije pripravili razstavo.
Razstava je okvirno posvečena odpravi, v kateri so bili Stane Kersnik (vodja), Aleš Kunaver, Ante Mahkota, Marjan Keršič - Belač, Ciril Debeljak - Cic, Andrej Robič in Zoran Jerin, predstavlja pa predvsem kronista odprave na Trisul Zorana Jerina. Poznamo ga kot pisca potopisnih knjig in člankov. Spremljal je naše prve alpinistične odprave v Himalajo (Trisul 1960, Kangbačen 1965, Anapurna 1969, Makalu 1972, Kangbačen 1974) in od tam pošiljal v Ljubljano poročila o popotovanjih in alpinističnih dosežkih, ki so izhajali v Delu, Tedenski Tribuni in drugih revijah.
Poleg njegovih utrinkov z odprave na Trisul in poznejših potovanj je na razstavi, ki se začenja danes in si jo bo mogoče ogledati vse do 30. oktobra 2010, mogoče videti del njegove himalajske zbirke. Na ogled so tudi kukriji in indijsko orožje, ki ga hrani Narodni muzej Slovenije.
Slabo vreme je prekrižalo načrte
Potovanje na Trisul se je začelo 16. marca 1960; člani odprave so se najprej odpravili na Rkoe, kjer so se vkrcali na trgovsko ladjo, ki jih je 'dostavila' do Mumbaja. Do vznožja gore so potovali z vlaki, avtobusi, nekateri tudi s tovornjaki skupaj z alpinistično opremo in nato peš po brezpotjih do cilja. Na ledeniku Bidalgvar - na višini 4100 metrov - so 28. aprila postavili prvi bazni tabor. 
Peto taborišče, izhodišče za zadnje vzpone, je bilo postavljeno na 6440 metrih in 5. junija sta se Aleš Kunaver in Ante Mahkota kot prva Zemljana povzpela na Trisul II (6690 m). Na poti nazaj se jima je pridružil Marjan Keršič - Belač in skupaj so osvojili še prav tako deviški vrh Trisul III. Namen je bil osvojiti še najvišji vrh Trisula - gre namreč za skupino treh gora zahodnega Kumana, najvišja pa je Trisul 1 -, a jim je slabo vreme namere preprečilo.
Vedno znova in znova
Jerin se je v Himalajo še vračal. Med oktobrom 1962 in februarjem 1963 sta s prijateljem Alešem Kunaverjem prepotovala vzhodni Nepal; pot pa je popisal v knjigi Vzhodno od Katmanduja (1965). Jeseni leta 1975 je zvečine peš prepotoval območje severno in severozahodno od Katmanduja. Na sedmih potovanjih po Nepalu in Indiji je prepešačil skupaj kar 2500 kilometrov. Vtise s poti in ljubezen do Nepala in Himalaje je strnil v knjigi Himalaja, rad te imam, za katero je leta 1978 dobil Levstikovo nagrado. (L. Š.)