Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kako ukrepati ob škodljivih posegih v naravno okolje?

Iztok Tomazin: Razmišljanje in predlogi – Na vseh nas je...

Kako ukrepati ob škodljivih posegih v naravno okolje?

Razmišljanje in predlogi


Posamezniki, naj si bodo še tako prizadeti, ogorčeni in pripravljeni ukrepati, večinoma ne morejo storiti dovolj, je pa sodelovanje vsakogar dragoceno. Precej več lahko storijo organizacije, tako tiste, katerih osnovno poslanstvo je zaščita narave (npr. Mountain Wilderness), kot tiste, ki jim je to le eno od vodil oziroma aktivnosti (npr. razne gorniške organizacije).

Na primeru nedavnega in še vedno trajajočega uničevanja gorske narave na Zelenici so se nazorno pokazale nekatere slabosti različnih prizadevanj za preprečitev škodljivih dejanj oziroma ohranitev neokrnjenega naravnega okolja. Med temi slabostmi velja omeniti predvsem premajhno usklajenost delovanja prizadetih posameznikov in organizacij ter pomanjkanje konkretnih navodil kaj, kdaj in kako učinkovito ukrepati v takih primerih. Samo z diskusijo po internetu, s posameznimi prijavami na različne službe in akcijami posameznikov, je težko preprečiti običajno dobro načrtovana, s kapitalom in drugo zaslombo podprta dejanja uničevalcev narave.

Že v diskusijah na internetu in ob številnih razgovorih med ljudmi, ki nam ob dogajanju na Zelenici ni vseeno, je bilo pogosto izrečeno, včasih že kar obupano, vprašanje: »Kaj še lahko storimo?«.

V takih primerih se ponavadi lokalci in drugi prizadeti ljubitelji lepih krajev, ki so na vrsti za uničenje ali degradacijo, znajdejo v težkem položaju, ko nimajo ne dovolj znanja, ne izkušenj in informacij, kako najučinkoviteje ukrepati za zaščito nekega ogroženega kraja.

Predlagam, da vsi, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja z našo naravo, predvsem pa tisti z naravovarstvenimi izkušnjami in znanjem in še posebej naravovarstvene organizacije, pripravimo smernice za hitro in učinkovito ukrepanje v takih primerih, pa tudi za preventivno delovanje, ki naj bi po možnosti že v kali zatrlo ambicije, ki ogrožajo naravno okolje. Smernice naj bi bile dosegljive vsem, ki se bodo vključili v reševanje nekega lokalnega ali širšega naravovarstvenega problema. Vsebovale naj bi navodila za različna področja, ki jih je potrebno hitro in učinkovito pokriti npr.

  • koga, kdaj in na kakšen način obveščati o za naravo škodljivih načrtih ali dejanjih: (naravovarstvene in druge organizacije z možnostjo vpliva, medije, javnost, aktivne in vplivne posameznike, inšpekcije in druge organe ter službe),
  • komu in kako prijavljati nepravilnosti (inšpekcije, organi pregona itd.),
  • kako in s kom se povezati (naslovi posameznikov in organizacij),
  • kako koordinirati aktivnosti,
  • kako čim bolj učinkovito vplivati na javno mnenje (članki, peticije…),
  • kje dobiti pravno pomoč,
  • kako hitro in učinkovito reagirati na poteze nasprotne strani, ki ponavadi zelo dobro ve kaj hoče in kako bo to poskušala storiti, pozna tudi birokratski del posla z luknjami v zakonodaji vred in ima pogosto zaslombo v botrih s političnim ali kapitalskim ozadjem,
  • itd.
Marsikaj bo še vedno odvisno od improviziranja glede na vsakokratne okoliščine, vsekakor pa improvizacije kot temeljni način delovanja niso dovolj učinkovite.
Vredno je poskušati, nobeno prizadevanje za ohranitev naravnega okolja ni odveč, učinkovitost naših naporov pa bo vedno bolj odvisna od naše organiziranosti in znanja, motivacija najbrž ne bo problem.

Iztok Tomazin

(2057);



Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
EKO novosti v2

2 komentarjev na članku "Kako ukrepati ob škodljivih posegih v naravno okolje?"

Marko Kern,

Iztok je lani ob grobem posegu na Zelenici zapisal "smernice za hitro in učinkovito ukrepanje". Hkrati je pozval vse naravovarstvene organizacije, da se na teh smernicah postavijo točna/podrobna navodila za ukrepanje, da bi nedopustne posege že v kali zatrli.

Kako je torej s tem? Smernice so torej zastavljene, žal se potem o konkretnih navodilih ravnanja ob škodljivih posegih ni več slišalo. Ali sem morda kaj zamudil?

Letos se je zgodilo pod Struško, zdaj še Laz.


Tomaž Ogrin,

Smernice in preventiva, zelo iskano in pozdravljam! Je podobno reševanju ponesrečenca-narave in preprečevanju poškodb, posebno planinskega in gorskega okolja. Kar prav je prišlo od reševalca. Ni ga sram zavzeti se za naravno okolje planin in gora v Sloveniji.

Mnoge je...

Težko pada tišina PZS...

Ni lahka predlagana naloga, ker so državljani/ke in nevladne organizacije namerno odrinjene od možnosti vplivanja. Lahko so le gasilci, brez vode. Take, ki se v praksi borijo za ohranjanje vrednot, ki prekrižajo pot agresiji na prostor, držijo brez denarja.

A vredno je vztrajati. Zakaj so mnogi prednamci izborili ohranitev določenih naravnih vrednot? Zapustili so nam bogato dediščino. Kaj pa mi?

Posamezniki na vplivnih mestih niso več prepoznavni! Ali so sploh še Slovenci, se vprašaš. Kje so odraščali, ali jim je kaj do domovinskih lepot in prednosti Slovenije in ohranjanja javnih vrednot. Izjeme so, častne, toda nekateri župani, svetniki, ministri so dobesedno ponoreli.

Peno dobijo na usta, če jim kdo omeni, da je treba nekaj ohraniti.

Marsikomu bi bilo potrebno odvzeti državljanstvo.

Slovenija je majhna in se takoj vsak tak urbanistični poseg v naravno okolje močno pozna. Stroka ohranjanja naravnih prostorov v svetovnem merilu je zelo dobro utemeljila nujnost zaščite takih prostorov. Za nas same in naše potomce.

Tam, kjer so šli čez rob, kjer so prepozno reagirali na agresijo in terorizem kapitala, so takorekoč morali izumiti Naturo 2000 in kup konvencij mednarodne veljave. Zakaj vsa ta šara zaščitnih priporočil in obvez. Ali se kdo vpraša?

Znano je, da se mnogi prično zavedati vrednot svoje domovine Slovenije šele, ko se soočijo s svetom. Doma se jim zdi skrb za naravna okolja nepomembna, odveč.

Zakaj nobena parlamentarna stranka nima ekološke sekcije. Bili so poskusi, hvalevredni, a je vse propadlo. Le nevladniki in državljani/ke zaganjajo vik in krik v posameznih primerih.

Oblast domovine ne ljubi, samo izkorišča jo, za svoj žep. Je sicer nekaj dobrih posameznih zgledov. A veliko premalo. Pomembne inštitucije so kar podrejene oblasti. Zavoda za gozdove ni več za prepoznat. Postal je zavod proti gozdovom. To sploh niso (spet častne izjeme) več gozdarji...

Morda to izvira od tega, ker se je ministrsvo za okolje in prostor spremenilo v ministrstvo proti okolju in prostoru! Ko je ministrstvo za kmetijstvo začelo prepuščati zemljo pa tudi gozd bagerjem...

Inšpekcije so lutke ministrstev. Policija brani oblast, zato je ustanovljena, ne državljana/ko, ki je že tako ali tako informacijsko in sicer podrejen...

Na področju naravnih prostorov je prav gotovo tako! Zelenica je primer!

Lepo lahko preživimo, brez odrekanja, vseh 2 milijona na 20.000 km2 in hkrati očuvamo naravne vrednote. Pomembno je, da prostora ne prerešetamo z urbanizmom, da je čimveč večjih strnjenih področij brez industrializacije. Razviti zahod se je tega pričel zavedati, pozno, marsikje prepozno. Nas, tako izgleda, tuje napake ne zanimajo. Drvimo v neinteligentni in agresivni kapitalizem...

A v združevanju moči in znanj je luč, je sonce!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46104

Novosti