Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kalški Greben

Gorniška potepanja: Snega je že ob začetku ture kar nekaj, a sledi so zanesljive. Po gozdu gre brez težav, na melišču, pravzaprav snežišču pod Lojtro, pa se malo ustavi. Stopinj ni več.

 

Prednovoletna telovadba

Splužena cesta, ki iz doline Kokre pripelje do domačije Roblek (pa to ni Avsenikov Roblek), nama omogoči nenadejano visoko izhodišče za najin današnji cilj - Kalški Greben.

Snega je že ob začetku ture kar nekaj, a sledi so zanesljive. Po gozdu gre brez težav, na melišču, pravzaprav snežišču pod Lojtro, pa se malo ustavi. Stopinj ni. Gamaše na noge in svet je takoj lepši. Snega je z vsakim korakom več, vendar nekako prikopljeva do Lojtre. Železje je bolj ali manj skrito, a nekako gre. Na precej izpostavljenem robu, od koder si lahko zelo hitro zopet v Roblekovem kotu, rajši gledava nekam proti Triglavu. Ko mu obrneva hrbet se začneva pretepati z rušjem. Pod Dolgo Njivo ga je obilo, pot pa... No ja, nekje vsekakor je, toda zagotovo ne tam, kjer hodiva midva. Malo pred planino jo najdeva.


Skodelica čaja pred fletno hiško nama da novih moči. Nadaljujeva proti Škrbini. Smer letne poti, ki sva jo spoznala, ko sva bila še mlajša, nama je nekako ušla iz spomina, zato se lotiva kar prve grape, ki jo zagledava.

Proti vrhu je že kar pošteno strma (še posebej, ker imava cepina "varno spravljena" na nahrbtniku), a se nekako rešiva v - rušje! O marička, danes se bova pa še "najedla" te zelene nadloge. Kje je šele vrh!? Po kratki telovadbi spet padeva na pot. A le za kratko. Potem pa... Znajdi se! Stopinj predhodnikov  dokončno zmanjka. In to sredi ničesar!

Nekomu se ni več dalo naprej. Kaj zdaj? Obrneva tudi midva? Ma neee!

Rušje z meter debelo snežno odejo je obupna kombinacija! Premalo, da bi šla povrhu, a hkrati peveč, da bi se plazila spodaj. Kaj je razmišljala lepša polovica ne vem, jaz sem bil prepričan, da vrha danes ne bova videla. Vendar midva se ja ne predava tako zlahka. In se tudi danes nisva...

"Samo" slabo uro sva se še ubadala z rušjem. Na grebenu, ki vodi proti vrhu (2244 m) je vse lažje. Predelan sneg  omogoča uživaško hojo.


Udobno zleknjena pri velikem možicu, ki naju varuje pred vetrom, se zazreva v osrednjo verigo Grintovcev. Lepo. Še enkrat več nama ni žal, da sva se spodaj v rušju odločila, da greva naprej.


Sestop? Vedno lažje, kakor navzgor, čeprav sestopno smer malo "popraviva". To sicer pomeni ponovno gazenje, a izbereva boljšo smer in pristaneva na stopinjah ravno tam, kjer želiva - na prvi izravnavi nad Dolgo Njivo. Tod so se zjutraj končale stopinje predhodnikov. Vmes naju razveseli še gams, ki veselo skaklja pred nama.

Na planini je dan začel jemati slovo. Gorenjska ravan je še vedno prekrita z meglo. Sonce je počasi tonilo za obzorje ...


 

 

 


In tudi midva sva po Lojtri potonila v noč.

 

gorisekgorazd@gmail.com
        gorisekgorazd@gmail.com


Blegoš v daljavi


Julijci in pred nosom - Hudičev boršt


Kočne in Grintovec


Storžič od Lojtre


Vrtača, Zelenjak in Palec


Toplina nad Dolgo njivo ...


... in prihajajopči hlad.


Pred potopom. Kaj pa je zgoraj levo?


Morda morski konjiček?

 

Arhiv: Gorniška potepanja

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

1 komentarjev na članku "Kalški Greben"

Iztok Snoj,

Hehe, sam sebi vedno pravim - hodi pozimi po poti, ki jo poznaš od poleti... pa ne zaleže vedno. Enostavno me nekam potegne in tja grem. Tako na pretanki plasti mrzlega snega hitro pridem do odkrivanja tople vode.

Lepe izlete še v naprej!

Iztok

P.S. Čisto za vsak slučaj, je gospej-dični na sliki ime Biserka?

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 40617

Novosti