Primož Blaha: ... po zahodnem grebenu 21. junija 2015 - Koledar je za danes napovedoval poletje, vremenarji pa sonce,
... a je bilo obojega bolj malo. Se je pa zato današnja tura izkazala za dobro izbiro, saj sem se polno zaposlil z iskanjem prehodom, da ni bilo časa tarnati nad vremenom.
Kalški Greben ima seveda dolg in razgleden greben v smeri sever-jug, tokrat pa sem na vrh pristopil z zahodne strani, ki od daleč ne kaže kakšnega izrazitega grebena, temveč predvsem divje razbrazdane strmali. Opisov je malo in še ti so precej skromni. Res pa je, da je še najbolj zagonetno sploh priti do grebena - sprva po labirintu gozdnih vlak, skozi strm brezpoten gozd z občasnimi (neizpolnjenimi) obljubami stezic, po strmih travah in v skalnat svet, kjer vse skupaj seveda popestri še ruševje ...
Sledil sem Habjanovemu opisu in že kmalu nad lovsko kočo zgrešil vlako, a se kmalu vrnil in naprej kar uspešno prišel do Neškarjevega plazu. Večino časa nisem bil čisto prepričan, če grem prav, a na vsake toliko me je pomiril kratek odsek stezice ali celo kakšen možic. Nato pa naravnost navzgor na greben, ki je v spodnjem delu zelo kosmat. Moram reči, da sem računal (vsekakor pa upal!), da bo tisti pas ruševja krajši, a ga kar ni bilo konca. Na začetku je sicer zgledalo bolj brezupno, višje kar nekako gre. Morda je pomagala tudi tista godba, ki je ravno takrat začela odmevati iz doline, tako da sem šel v boj ob podlagi koračnice!
Končno ven iz ruševja vodi proti vrhu še kar dolg greben, kjer kmalu pozabiš vsa nelagodja dostopa. Poplezavanje ni posebno zahtevno, ves čas pa gre prav po grebenski rezi. Občasno nekoliko krušljivo, sicer pa prav luštno. Greben izstopi tik pod vrhom, kjer je bilo nekaj malega novega snega, nekaj malega sonca in nekaj malega razgleda.
Ni mi dišalo, da bi iskal prehod navzdol čez Neškarjev plaz, saj se mi tudi spodnji del ni zdel preveč prijeten za sestop. Tako sem sestopil po markirani poti in naredil prav lepo in pošteno krožno turo. Skratka, ni treba daleč do divjine.