AO Kranj - Simona Brezar: Začetni alpinistični tečaj
PZS - Nežka Močivnik: Začetni alpinistični tečaj v kopni skali na Jermanovih vratih
Letos se nas je nekaj tečajnikov (Klemen Jelič, Sašo Žitnik in jaz) in Špela Kalan (lanska tečajnica) udeležilo začetnega alpinističnega tečaja kopne skale na Kamniškem sedlu.
Tečaj je trajal štiri plezalne dni, v navezi Kranjčani nismo bili skupaj, ampak je vsak od nas dobil svojega inštruktorja in soplezalca iz drugih slovenskih odsekov. Plezali smo predvsem smeri v Brani in Planjavi (Kratkohlača, X, Y, Poševna zajeda, Zgornji steber, Darilo, …).
Naša naveza se je v petek odpravila tudi v Malo Rinko, kjer smo plezali Vzhodno smer in sestopili čez Tursko goro na Kamniško sedlo (res fajn tura in smer). Zdi se mi, da smo od tečaja odnesli in obnovili nekaj znanja (zabijanje klinov, nameščanje varovanja, postavljanje sidrišč, priprava na turo, orientacija, simboli v vodničkih, oprema), ki nam bo koristilo na prihodnjih turah.
»Š**, kako naj spakiram nahrbtnik za štiri dni plezanja v Kamniških Alpah, da ga ne bo težko prinest na Kamniško sedlo?!« se je oglasil alarm v glavi, dan preden smo začeli z začetnim alpinističnim tečajem v kopni skali. Kmalu zatem pa odrešiteljski email, da tovorna žičnica le obratuje.
V sredo, 6. julija, smo se pozno popoldan dobili pri tovorni žičnici za na Sedlo, kjer smo veselo odlagali nahrbtnike. Nato smo z Jermance lahkih korakov pohiteli do koče. Uvodni večer je bil namenjen spoznavanju, razdelitvi v naveze ter pripravi na turo za naslednji dan.
Vremenska napoved do nedelje je bila odlična, tako smo se naveze z inštruktorji razkropile v stenah Brane in Planjave, nekateri so se celo odpravili raziskovat "okrešeljeske" marjetice ter stene, ki se dvigajo nad Logarsko dolino. Trema pri iskanju dostopov, pri postavitvi varovališč in nato plezanje v skali, kjer uporaba fraze »lej stari, tale ni zihr ...« ne postane odveč. Kako prepričati klin, da se zabije in ga nato lepo prositi, da gre ven, je dobilo nove rasežnosti (»Ej, moj je zvenel kot štajerski slavček ...«). Za postavljanje vmesnih premičnih varoval, zatičev in metuljev nič ne izgleda dobro »Ja, ampak tam, ko si stala, si imela dobre poke za karkoli ...«. Poka za zatiče ali zatiči za poko? Kje in kako postaviti varovališče ter stavek »Jaz varujem« sta včasih šla vsak svojo pot. Ni manjkalo niti top š** smerc in kisanja na detajlih. Plezanje štiric v lahki pohodniški obutvi nam je olajšalo določene muke, ki jih povzročajo plezalniki.
Večere smo namenjali analizi dogodkov tekom dneva ter predavanjih inštruktorjev o različnih temah (priprava na turo, izrazoslovje, orientacija).
Dobro plezanje in psiha sta le delček v mozaiku, ki ga predstavlja alpinistično plezanje. Vztrajnost in samoiniciativa ter obvezna kilometrina, ki nam vsekakor manjka, nas bo pripeljala do željenega rezultata, kot je dinamika naveze ter izbrano postavljanje vmesnih varoval (do tega, da ne izgledaš kot čeh ...). Suverenost in samostojnost sta besedi, ki nista težko razumljivi. Vsaka pa ima ogromno načrtov, kako ju udejaniti. Da pa so stene knjige za takšno in drugačno učenje, smo spoznali vsi.