Franci Savenc 03.08.2005 07:31 1389 0

Kanč iz leta 1939

v pismu Janeza Ehrlicha, misionarja v Kurseongu, Indija

Iz zapuščine Slavka Budkoviča

Kanč iz leta 1939

Najbrže ne bomo mogli nikoli z gotovostjo trditi, kdo in kdaj se je od naših prvi seznanil s Himalajo – pa bi bilo to vseeno vredno raziskovati!

Lojze Budkovič je v zapuščini očeta Slavka našel med drugim tudi nekaj pisem njegovega sošolca Janeza Ehrlicha, ki je 1937 odpotoval na dovršitev bogoslovnih naukov v Indijo, kjer je potem živel in deloval v Bengalskem misijonu (glej "Spominek" na desni) in se - vedno znova spominjal svoje gorate domovine...

Štiri leta je študiral teologijo v "St. Marija College" v Kurseongu – priprava za misijonsko delo v Bengaliji.
Na hrbtišče fotografije Collega je napisal: Škoda, da se v ozadju ne vidijo vrhovi snežnikov, ki jih megla in oblaki pokrivajo skoraj polovico leta. Višina nad morjem našega zavoda je 1636 metrov!

Takšna je naša okolica! V ozadju himalajski snežniki - velikani. Najvišji v sredi je Kangčindžunga, tekmec Mt. Everesta, je 8444 m visok. Pravih gozdov pa tukaj žal ni; les tudi ni dober, je premehak.
Kurseong, 11/12/39

Z Ehrlichom je bil v Kurseongu še en Slovenec, Lojze Demšar iz Poljanske doline.

Da delovanje misionarjev v Bengaliji, kjer so morali tudi veliko potovati, ni bilo ravno enostavno, vsaj deloma ilustrira "Misijonska razglednica št. 29" Prehod čez reko v Bengaliji, na katere hrbtni strani piše: BENGALIJA (v Vzhodni Indiji)je prva jugoslovanska misijonska pokrajina, kjer delujejo naši slovenski misijonarji Družbe Jezusove. Njihova poročila prinaša "BENGALSKI MISIJONAR", ki je priloga "GLASNIKA SRCA JEZUSOVEGA" in se naroča v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9 (cerkev sv. Jožefa).

Navezanost na domovino pa je lepo razvidna iz pisma (Kurseong, 11. decembras 1939): S svojimi slikami iz slovenskih planin si me zelo razveselil ... Kakor vidiš iz priloženih slik, sem tudi jaz zdaj v "planinskem raju" in sicer prav na obronkih himalajskih velikanov... Tukaj v Kurseongu je skoraj tako kot v Bohinjski Bistrici, samo da ni snega in da toplomer ne zleze pod ničlo. Zato pa lahko delamo konkurenco Bistrici z dežjem, dobimo ga namreč letno povprečno štiri metre.