Ker bo delovanje Planinske Zveze Slovenije tudi v prihodnje temeljilo na zagotovilu vsem njenim članicam, da bodo povezane v njej uspešnejše zagotavljale svojim članom razvoj svojih planinskih in drugih dejavnosti, da bodo tako še naprej del več kot stoletne tradicije planinstva, z vsem kar to v »očeh« slovenske javnosti pomeni in prinaša ter hkrati del poenotenega sistema delovanja, zavarovanja članov, usposabljanja in izobraževanja, uporabe planinske infrastrukture, enotnega nastopa do države ter skupnega povezovanja s sorodnimi nevladnimi organizacijami tako doma kot v tujini, za kar so pripravljene odvajati določen del članarine, ki je osnovni vir financiranja planinske organizacije, bo tudi v prihodnje osnovni temelj zaupanja te povezave trdno, pregledno, čim bolj predvidljivo in zanesljivo ter nadvse skrbno finančno poslovanje.
Ta temelj delovanja smo skrbno izgrajevali skoraj celotno preteklo desetletje, ko smo ga s pomembno odločitvijo oprli tudi na zelo zahtevno, vendar uspešno črpanje sredstev Evropskih strukturnih skladov - Evropskega socialnega sklada in v polni meri izkoristili vse možnosti, ki jih ponuja Fundacija za šport. V oba navedena vira financiranja se bodo preko skupnih programov tudi v prihodnje vključevale vse naše dejavnosti in posredno tudi nekatere dejavnosti članic. Ker se je tudi osnovni vir financiranja - pnhodek od članarine in tudi ta se je zadnjih desetih letih krepko povečal, hkrati pa se je pri porabi jasno izostrila njena namembnost so podana vsa zagotovila za ekonomsko trdnost in zanesljivost normalnega delovanja nacionalne planinske organizacije tudi v prihodnje, to je dela vseh pomembnih organov zveze, komisij in odborov. Planinskega vestnika. založbe in delovne strokovne službe
Seveda bodo za vso to zanesljivost prihodkov potrebni kvalitetni, razvojno usmerjeni in prepričljivi programi vseh naših dejavnosti, kvalitetni planinski kadri, ki jih bodo zanesljivo vodili in usmerjali in še bolj ekonomsko in strokovno sposobno delovanje strokovne službe; to je redno zaposlenih delavcev. Prav na področju strokovne službe PZS, ki je v postavki odhodkov zveze največji strošek, se bo v prihodnje namenilo še več pozornosti za produktivno, učinkovito in profesionalno zanesljivo trošenje in rabo najbolj »dragocenih« sredstev. Zatorej bo v programski usmeritvi v prihodnjem mandatu obvezna optimalna reorganizacija strokovne službe, tudi področje delovnih razmerij ter priprava in sprejem take sistemizacije, vključno s funkcijo poslovno delovnega »manegerja«- generalnega sekretarja, ki bo strokovno obvladljivo, z vsem zaupanjem in transparentnostjo vodil in organiziral delovne procese z znanji upravno, pravnih ekonomskih znanj. Sposoben bo moral biti preglednega ugotavljanja delovnih učinkov in produktivnosti zaposlenih ter izvajanja racionalizacije in ob tem uveljavljati pošteno in pravično določanje delovne uspešnosti in nagrajevanja. Enako učinkovito, prizadevno in strokovno bo moral skrbeti za nove ustvarjene prihodke, to je v osnovi »plemenitenje« vseh prispelih sredstev iz naslova članarine, razpisov prodaje in iz pridobitniške storitvene dejavnosti PZS in iskanje novih virov. Urejevanje preciznejših pogodbenih odnosov med t i. »društveno« Planinsko Zvezo Slovenije in njenim profesionalnim delom - strokovno službo, bo potrebno urediti tudi v Statutu PZS da se bodo zaposlovanja za redna delovna razmerja in ostale plačilne oblike dela urejale v okviru materialnih in denarnih zmožnosti.
Veliko pozornost in skrbnost se bo namenjalo članstvu v PZS, še posebej v prizadevanjih za še bolj uspešno, finančno vzdržno in učinkovito delovanje meddruštvenih odborov planinskih društev. Osnovna usmeritev bo, da bomo vsakega aktivnega člana PD. predvsem pa vse na novo včlanjene, čim prej usposobili oz. seznanili s planinskimi znanji in pozitivno prakso za varno in zanesljivo pa tudi kulturno in naravi prijazno gibanje v gorskem svetu. To bodo prizadevanja in želje pa tudi zahteve, do vseh, ki bodo sodelovali pri vodenju planinske organizacije v prihodnje, da bo osebnost planinca člana planinskih društev in PZS kar najbolj popolna, pokončna in tudi zgled ter pojem avtoritete in spoštovanja v njegovem okolju. Zatorej tudi še za v naprej predlagam, da se nujna sredstva za delovanje MDO in vseh temeljnih dejavnosti, ki jih pokrivajo, v okviru objektivnih finančnih zmožnostih namenjajo tudi v prihodnje.
Že v ožji krog planinske strokovne javnosti ponujen poskus t i. »rangiranja« posameznih dejavnosti PZS bomo nadgradili, da bomo natančno ugotovili področja in dejavnosti, ki planinsko organizacijo krepijo, obnavljajo njeno članstvo, privlačijo mlade in hkrati zagotavljajo delovanje tradicionalnih področij, ki bodo planinski organizaciji zagotovili tako prepoznavno mesto med nevladnimi organizacijami tudi v prihodnje. Ne glede na izhod ugotovljenih prioritet pa bodo prav zagotovo tudi v prihodnje naše vodilne dejavnosti, delo mladih in z mladimi, varstvo narave, planinske poti, alpinizem, varno vodenje izletov, različne uspešne plezalne zvrsti itd..
Za kakovostnejše in popolnejše delo in delovanje PZS si bom prizadeval, da bi nastali novi aktivni odbori ali celo komisije za: planinska kulturna področja, planinsko zgodovino, planinske animacije, ekonomsko-finančno dejavnost, za informiranje in propagando ter planinsko-pravna področja, seveda v finančno vzdržnih in kadrovsko učinkovitih oblikah.
Za obdobje novega mandata PZS bom tudi predlagal, da se posodobijo in času in razmeram primerno na novo zapišejo vsebine v Častnem kodeksu PZS, ki bi moral temeljito poseči tudi na etična področja, v Vodilih PZS v katerih bo potrebno opraviti določene vsebinske redakcije in jih razširiti z novimi vsebinami, med drugimi tudi »Tirolske deklaracije«. Te določbe smo dolžni spoštovati in upoštevati
Posebnega »Zakona o planinstvu«, za katerega so se že večkrat pojavljale pobude in vprašanja, da bi ga poizkusili napisati, tudi v prihodnje ne bi podprt, saj ni zanj nikakršne utemeljene potrebe, ki bi narekovala zakonsko ureditev planinstva. Velika škoda bi namreč bila, da izgubili status civilne društvene ter nevladne organizacije. Bil bi pa to tudi prvi primer v alpskem območju, da bi se planinstvo uokvirilo v zakonske določbe in predpisovanja. Nikakor pa na drugi strani ne bomo dopustili, da bi se nekatere od naših dejavnosti v kakršnikoli zakonski ureditvi opredeljevalo kot rizične ali celo škodljive za zdravje, ampak moramo argumentirano dokazati ravno nasprotno in zato izkonstiti vsa možna sredstva in znanje.
Po uspešnem delu mladinske komisije PZS v zadnjem obdobju, ko je pristojen zbor za njeno delo sprejel tudi nov sodoben pravilnik o njenem delovanju, posebne skrbi za njeno prihodnost oz. prihodnost dejavnosti mladih znotraj PZS in njenih članic ni. Novo vodstvo PZS se bo pa vendarle v prihodnosti bolj potrudilo s t.i. »politično« podporo, ki je potrebna, da bo to področje dela mladih in z mladimi, kot eno temeljnih za obstoj planinske organizacije tudi na nivoju MDO-jev in PD enako spoštovano in tudi po finančni plati upoštevano m vrednoteno. Zagotovili bomo, da bodo prav vsa PD pod enakimi pogoji deležna vseh ugodnosti, ki jih PZS preko MK nudi mladim planincem.
Planinske poti so strateško in preventivno izjemnega pomena za množično pohodništvo in varno hojo v gore. V novem mandatu organov P2S se zato postaja vse večja nuja, da se v zakon o planinskih poteh vnesejo ustrezne dopolnitve, ki bo zagotavljala sistemsko in trajno ureditev financiranja za obnove in vzdrževanja planinskih poti, kakor tudi za označevanja in izvajanja ogledov in nadzor stanja planinskih poti. Tudi druge oblike financiranja, tudi s strani gospodarstva in turizma bomo ob skrbno določenih pogojih še podprli.
Slovensko planinstvo in PZS sta doma in v svetu še naprej razpoznavna po vrhunskih alpinistično plezalskih dosežkih, to pa se še širi z enako učinkovitimi, razpoznavnimi odmevnimi dosežki tudi med novimi vrstami gorsko plezalnih športov; športnega plezanja, turno smučarskega tekmovanja...; Zato bo dolžnost in obveza, da se bo vodstvo PZS tudi v prihodnje prizadevalo za potrebna sredstva za ohranitev sedanjega nivoja in za nemoten nadaljnji razvoj vrhunskega statusa in podmladkov kot za financiranje vrhunskega planinskega alpinizma in planinsko gorskega športa iz državnih in sponzorskih sredstev.
Komisija za varstvo gorske narave se je v zadnjem desetletju dejansko izkazala kot nadvse pomemben člen dejavnosti PZS in posredno njenih članic in ne le nekaj, kar je zapisano zgolj v samem uvodu našega krovnega akta PZS in planinstvu je tudi dejansko zagotovila legitimnost, da se razglaša za okoljsko organizacijo, tudi s pridobitvijo ustreznega javnega statusa, zato bo tudi vnaprej deležna vse pozornosti. Ker s svojim programom delovanja pa tudi usposabljanjem strokovnih kadrov bolj sodi v področje dela ministrstva za okolje in prostor kot v športno ministrstvo, bodo naše aktivnosti potekale tudi v tej smeri, vsekakor pa bomo to naravo-varstveno dejavnost močno podprli in je naša obveza tudi v bodoče saj bi brez tovrstnega vpliva na planince in druge obiskovalce gora, ozaveščanjem in pozitivnimi zgledi težko pred javnostjo obranili skoraj prislovično skrb, ki se že od nekdaj pripisuje planinski organizaciji na področju prizadevanj in aktivnosti za ohranjanje in varovanje planinsko gorskega sveta
Ni dobro, da je delo Komisije za usposabljanje in preventivo v zadnjem obdobju v stagnaciji, kot, da je vse pomembno na področju usposabljanja zanotraj PZS in ostalih strokovnih zadev že opravljeno. Ker se PZS skoraj dnevno sooča s problematiko, kateri je lahko kos le strokovno neodvisna in preverjena skupina planinskih strokovnjakov iz vseh področij naših dejavnosti, ki vodstvu PZS in UO PZS ponuja ustrezne predloge in strokovne rešitve, bodo tako kadrovski, kot drugi ukrepi eni prvih v novem mandatu, da se ponovno vzpostavi v stanje, ki smo ga dosegli zadnjih petnajst let, ko je ob sodelovanju vseh komisij PZS po 35 letih delovanja postavila in utrdila potrebne standarde, doktrino in postopke usposabljanja in strokovnega odločanja, ki jih priznavajo tako država, kot pristojne visokošolske institucije, OK, UIAA in tudi slovenska vojska. Tudi njene prihodnje naloge in cilji bodo še naprej visoko strokovne, povezovalne in usmerjevalne, saj si brez tega ne moremo zagotoviti varnega, strokovno vodenega in zanesljivega gibanja v gorskem svetu, enotnega nastopanja do naših članic navzven in ne ustreznih kriterijev za pridobivanje pomembnih sredstev ESS in fundacije. Ta komisija ne bo tudi dopustila, da bi se pri izvajanju usposabljanj v okviru posameznih komisij PZS zniževal standard ali nivo kvalitete naših tečajev, prej obratno, saj moramo raven kvalitete kadrov, ki usposabljajo in samih programov čim bolj približati zahtevam Strokovnega sveta RS za šport.
Ker je varen in organiziran obisk gora in vseh drugih predelov naravnega okolja ena najpomembnejših dejavnosti planinskih društev, je zelo pomembno, da PZS v okviru Vodniške komisije zagotovi in omogoči kar se da dobro strokovno usposobljenost vodnikov. VK se je v zadnjih letih dobro organizirala in skrbi za vse potrebe po izvajanju osnovnega in licenčnega usposabljanja, bo pa njeno delo v prihodnje usmerjeno v še boljšo organiziranost, večje poenotenje delovanja, enoten standard kvalitete vodenja, s še večjim poudarkom na naravovarstveni vidik obiska gora, prevzemanje vodenj tudi za skupine s posebnimi potrebami, kot tudi postopno prevzemanje vodenja za plačilo, v organizaciji turističnih agencij in drugih turističnih subjektov. Pri tem slednjem bo P2S poskrbela za enoten nastop oz. ponudbo, enotne kriterije, evidenco vodnikov iz razvida strokovnih delavcev v športu in ločeno financiranje potrebnih zavarovanj takih vodnikov in njihova licenčna usposabljanja.
Tudi komisiji za gorsko reševanje in morda pri njej še dodatek »in preventivo«, bo novo vodstvo PZS moralo ustvariti tako kadrovske, kot organizacijske pogoje za delovanje in hkrati v PD in MDO-jih doseči pravilno razumevanje njene sedanje vloge. Morala bo prevzeti trajno skrb povezovanja s GRZS, skupaj z njo sodelovati pri preventivnih akcijah in analizi nesreč v gorah, pripraviti potrebne elemente usposabljanja za vgraditev v obstoječe programe strokovnih kadrov PZS, predvsem vodniške, alpinistične, turno-kolesarske in inštruktorske, hkrati pa pripraviti program tudi za postopno usposobitev članstva PD in v prvi vrsti oskrbnikov planinskih koč, da bodo usposobljeni za nudenje kakršne koli pomoči, samopomoči in ukrepanje v slučaju nesreče.
Odbor za članstvo je izjemno zaslužen, da je PZS dobila evropsko »vsebino« in primerljivost glede pravic člana PD. to je z zanimivimi zavarovanji, ugodnostmi, popusti,..; Podpiram zato predlog tega odbora, da se projekt »Enotnega informacijskega sistema« PZS nadaljuje, tudi z razpisom in angažiranjem zunanjega ponudnika sistema in s tem uredi centralni register, društev, članstva, strokovnih kadrov in drugih evidenc. To bi bila odlična kadrovska preglednica tudi za »iskanja« ustreznih prostovoljnih kadrov, najbolj primernih in planinsko »izobraženih« za določena področja dela; v PD, MDO in na nivoju PZS, za društvene in tudi za ostale oblike, tudi delovnih razmerij v PZS.
Planinski vestnik je zanesljivo ena največjih vrednot PZS in slovenskega planinstva na sploh zatorej sem dolžen izjaviti, skupaj z mojimi prihodnjimi sodelavci, da bo tudi v bodoče namenjena enaka skrb in pomoč PV za nemoteno planinsko strokovno delo planinsko razpoznavno kulturno vsebino in njegovo neprekinjeno izhajanje.
Planinska založba je tudi enako pomembna sopotnica planinstva in PZS, ki potrebuje podporo tudi vnaprej. Predlagal bom le, da bi bili naši vodniki in priročniki primerljivi s podobnimi priročniki v tujini, predvsem tistimi v aktivnih alpskih okoljih, tako po vsebini, kot po formatu, da bi tudi tematike namenjali tistim strukturam članstva, ki jih je številčno največ; mladi, starejši, določene ciljne skupine itd. Zanesljivo je, da nam priročnikov in literature za starejše zelo primanjkuje. Tudi nastajanje potrebnih strokovnih učbenikov in knjig bo potrebno na novo izpodbuditi in zanje poiskati finančne vire iz javnih razpisov.
Slovenski planinski muzej bo moral postati stalnica tudi v prihodnje, prostor aktivnega strokovnega sodelovanja pa tudi naše skrbi, pomoči in financiranje njegovega delovanja v okviru možnosti, da bo ta planinska muzejska institucija dobro delovala in s tem tudi neposredno popularizirala planinstvo. V PZS in njenih članicah se moramo prizadevati, da se v šolske izlete in ekskurzije vključijo tudi ogledi in obiskovanja SPM. Predlagal pa bom tudi, da se SPM prenese tudi tisti knjižni fond PZS in edicije, ki že imajo status »muzejskega eksponata«.
Gospodarska komisija se bo v prihodnje morala bolj zavzemati, da planinske postojanke, s planinskih statusom, ki jih upravljajo PD ostanejo še naprej v sklopu PZS, da ne bi podlegle raznim kombinacijam po samostojnih združenjih. Bo pa zato potreben bolj aktiven vpogled v dogajanja povezana s planinskimi objekti, tudi z bolj prožnim in partnerskim odnosom, ki bo imel za cilj absolutno spoštovanje planinski hišni redov in ostalih določb, ki zagotavljajo enotnost osnovne ponudbe slovenskih planinskih koč. Menim, da bo to vedno večja nuja v prizadevanjih, kako dosegati čim manjšo energetsko porabo, vode, kemičnih sredstev, kako doseči ekološke obratovanje koč. Prizadevanja bo morala usmeriti, da planinske postojanke ne morejo in ne smejo postati gostilniški veseljaški prostor, ampak prostor zavetja in nujne oskrbe s hrano in pijačo. Razreševati bo morala politiko oskrbniškega kadra, tudi z vidika vsaj najnujnejšega usposabljanja in spodbujati ukinjanje najemništva, ki je za planinstvo škodljivi in neprimerni. Glede določanja enotnih popustov in cenikov bo potrebno med upravljavci in GK 07 P7B doseči obojestransko optimalno in sprejemljivo usklajenost. Tudi kriterije korektnega ocenjevanja in nagrajevanja oskrbnikov oz lastnikov za urejenost, ekološko in tudi siceršnjo prijaznost planinskih postojank, bo morala dogovoriti in uvesti v prakso
Velika skrb, obveza in odgovornost prihodnjega vodstvenega tirna PZS in tudi GK v prihodnjem obdobju bo, da se nadaljuje že uspešno pričeto razčiščevanje in urejanje premoženja PZS. Dosledno moramo upoštevati tudi vse pravne ugotovitve in dejstva, da je le PZS lahko edina pravnomočna naslednica SPD, zato ima vso pravico, da se to v novem mandatu z vso odgovornostjo nadaljuje. Pri tem ne smemo in ne moremo obiti dejstva, da je Aljažev stolp vrh Triglava, kot premičnina in darilo Jakoba Aljaža bila last SPD oz. sedaj PZS. Zanj moramo zato poskrbeti do dokončne ureditve statusa in ne bomo dopustiti, da bi to ali katero koli drugo matenalno ali simbolno premoženje zanemarili ali se mu odpovedali na neustrezen način. Vse bomo postorili tudi v smeri, da bom naše planinsko premoženje vključili tudi v funkcijo prihodkov PZS.
Morda kakšna od dejavnosti PZS v med nanizanimi dejavnostmi tem gradivu ni posebej izpostavljena, kar posebej velja za naše zelo uspešne športne plezalce oziroma Komisijo za športno plezanje, njene programe in aktivnosti, tako doma, kot na mednarodnem področju. Tudi Komisija za tekmovalno turno smučanje in Komisijo za turno kolesarstvo bosta deležni vse pozornosti pri njunem nadaljnjem razvoju in delovanju. Pri prvi bo potreben poseben poudarek na zagotavljanju kar največje stopnje varnosti, posebej pred snežnimi plazovi in visoki stopnji spoštovanja rastlinskega in živalskega sveta, za katero je ta dejavnost lahko moteča, pri drugi pa poleg varnosti, tudi izvajanje primarne funkcije te komisije, kar je osvestiti in naučiti, kje s kolesom v naravi posebej še gorski da in kje ne, gotovo jasen »ne« na planinskih poteh.
V novem mandatu bo tudi priložnost, da razrešimo tudi prostorsko stanje PZS na Dvoržakovi v Ljubljani. Ker kakšne posebne planinske vrednote ta objekt tako nima, razen, da je razmeroma dobro dostopen tudi z javnimi prevoznimi sredstvi in smo se nanj navezali, kljub njegovi funkciji v preteklosti (prostori sodišča oz. sodnikov za prekrške). Trenutno ima ta lokacija še veliko prometno - lokacijsko vrednost, kar nam ponuja možnost, da bi z morebitno kupnino lahko sklenili finančno »konstrukcijo« za novo moderno in funkcionalno prostorsko ureditev.., tako za ustrezno delo strokovne službe PZS, delo komisij, planinska usposabljanja, založbo, PV in skladišča; tudi večnamenski prostor - dvorano z vsaj 40 sedeži. S tem bi se tudi po tej plati lahko nekako primerjali z drugimi evropskimi zvezami.
Aktualno bo tudi delovanje v smeri, da bi PZS poleg Bavšice v svoji lasti pridobila in uredila še kakšno ustrezno lokacijo za izvajanje planinskega usposabljanja in izobraževanja, seveda v ustreznem planinskem okolju, kot tudi za ustrezne programe odprtega tipa, njeno promocijo in morda prodajo planinske literature ter pripomočkov in opreme za pot v gore; nič drugače, kot imajo in počnejo npr. v Avstriji, Švici,...;
Kot dodatna možnost za aktualno planinsko dejavnost in nove prihodke, bomo vendarle morali aktivirati tudi t.i. planinsko agencijo za planinsko gorska popotništva, ture, trekinge, izlete..; zato bo nujna temeljita ocena stanja in organizacijska prenova komisije za gorska popotništva. Ob tem se bomo morali zavedati, da nas že sedaj pri tem zakon o društvih izenačuje z gospodarsko podjetniškimi dejavnostmi, zato je povsem odveč zgubljati energijo in denar z ustanavljanjem nekakšne nove tozadevne pravne osebe.
Na področju mednarodnih delovanj in sodelovanj bom seveda predlagal prioritete , ki se bodo v prvi vrsti nanašale na Slovence - slovenska planinska društva, včlanjena v PZS v »zamejstvu« Trst, Gorica, Celovec. Tudi bo potrebno nadaljevati planinska druženja, srečanja in strokovne izmenjave, dopolnjevanja v prostoru Alpe Jadran, v dosedanji obliki t.i. »Planinci treh dežel«. Preučili bomo možnosti in potrebe, da bi enako povezali tudi slovenske planince živeče na Hrvaškem v Istri, na Madžarskem. Predlagal bom tudi. da bi poizkusili z vključitvijo v PZS tudi SPD iz ostalih območij sveta, npr. Argentine, kjer so ustanovljena in delujoča slovenska planinska društva. Našo prisotnost in članstvo v mednarodnih zvezah UIAA. CAA. IKAR bomo ohranili in po potrebi na novo preverili kadrovsko ustreznost, vsekakor pa mora ostati vsaj na sedanji ravni, oblikah in obsegu, brez povečevanja stroškov , kar vse velja tudi za ostala kombinirana partnerska članstva npr. Zveza popotništva EU. kjer bi morali pravično porazdeliti obveze in dolžnosti Prizadevali se bomo podpreti morebitno novo vlogo CAA. če se bo ta, zaradi prilagajanja EU. iz sedanjega vplivnega območja Alpskega loka širila tudi na planinske zveze novih in bodočih članic EU. seveda brez dodatnih finančnih obveznosti. Nadaljeval bom s pobudo, da se nekdanji sporazumi o sodelovanjih in reprocitetah s planinskimi zvezami z obmoaj bivših jugoslovanskih republik obnovijo in posodobijo, in da to isto storimo tudi za planinska društva po svetu s katerimi se je v taki ali podobni obliki že sodelovalo.
V bodoče bomo nadaljevati aktivno politiko dodeljevanja priznanj objektivno zaslužnim. Predlagal bom, da se uvede tudi t.i status »zaslužnega veterana PZS«, da se oblikuje listina »ambasador slovenskega planinstva« in enkrat letno posveti posebna pozornost posameznikom za posebne dosežke. Podpiram vsa prizadevanja za dosledno ohranitev temeljev, izvirnosti in planinskih vrednot od SPD in PZS, kamor sodi tudi planinsko izrazoslovje, ki se ne sme spreminjati ali potvarjati. Naša planinska razpoznavnost je namreč ravno v pojmu planinstvo, ki je naša dediščina in zaveza tako smo se tudi registrirali in se tudi še enkrat na novo zapisali. Trudili se bom, da se nobena od dejavnosti PZS ne bo počutila manj vredna ali ogrožena, če pa že pride do neželenega izločanja iz PZS, ki je v prostovoljni organizaciji seveda možno, pa ostanejo vse skupne vrednote, lastnine in vsebine trajno v lasti PZS in so zato neodtujljive. Tako je tudi z lastnino, ki jo je ustvarilo ali pridobilo SPD ali pa mu je bila podarjena, ki je sedaj popolna last in pravica PZS. Ostati moramo pokončni in ponosni člani PD in PZS, razpoznavni in vidni, v slehernem slovenskem kraju. Tako, kot smo v tem mandatu uspeli, da smo ob spomeniku v Bohinju prvim pristopnikom Tnglava namestili zastavo PZS, ki trajno plapola tako bomo morali storiti in namestiti planinsko zastavo tudi ob spomeniku PZS dr. Juliusu Kugyju v Trenti, ker smo v tem letu postali lastniki tega trentarskega zemljišča.
Planinska zveza Slovenije, ki je pretekli mandat zaključila kar s tremi odločbami o delovanju v javnem interesu, na področju športa in rekreacije, ohranjanja gorske narave in humanitarnih dejavnosti, ki vključujejo tudi podporo reševanju v gorah, si je s tem seveda naložila določene obveze, ki jih mora in jih tudi bo aktivno upoštevala, izvajala in spoštovala, tudi s potrebo finančno podporo, ki je eden temeljnih pogojev za pridobitev in ohranitev teh statusov. Solidarnost in pomoč mora biti in ostati planinska razpoznavnost, zatorej bomo morali biti ponovno na preizkušnji, ko bomo morali PD Gorje pomagati pri obnovi razrušenega planinskega doma na Doliču.
Glede organiziranosti in delovanja PZS še za v naprej zagovarjam, kar največjo avtonomnost in samostojnost delovanja komisij in odborov, s popolnim zaupanjem, da delujejo v skupno dogovorjenih okvirih in v prid članicam PZS in upoštevanjem sklepov organov PZS in tudi v okviru zato določenih zakonov in predpisov, s kar največjo mero racionalnosti, gospodarnosti, poštenosti in odgovornosti za namensko rabo pridobljenih in dodeljenih sredstev. Ker je prevzemanje vodenja posameznih komisij in odborov velika odgovornost in ne zgolj priznanje za minulo delo, bo takoj po konstitutivni seji UO PZS in imenovanju oz potrditvi načelnikov, poskrbljeno za ustrezen seminar, na katerem so bodo za svoje delo in skupne cilje PZS in njenih članic najprej ustrezno usposobili.
Čas in skrb za prihodnost delovanja in razvoja PZS pa v osnovi terja tudi pripravo in izdelavo strateško racionalizacijskega programa in tekoče izvajanje analitik, kontrol porabe sredstev in posebej obvladovanja in zmanjševanje največjih stroškovnih postavk. Tudi za vsa plačana dela, opravila in storitve ne bomo dovoljevali improvizacij in nepravilnosti pri njihovi realizaciji.
Tudi v naslednjem mandatu bo mnogo tega odvisno od novih in obstoječih planinskih kadrov, njihove resnične srčnosti, pripravljenosti in popolne planinske iskrenosti za delo za katerega so bedo odločili, njihove »planinske širine« in pripravljenosti razumeti tudi različna stališča, ki pa takrat, ko jih uskladijo, sprejmejo in potrdijo pristojni organi PZS, postanejo zaveza za vse, tudi za predsednika PZS, ki jim bom kot odgovorna oseba podrejen, zato jih bom spoštoval.
Marec 2010