Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boris Kumer 3804 4

Kanin se koplje v snegu, smučarji na njem uživajo

Dnevnik - Jani Alič: Po šestindvajsetih dneh so ponovno zagnali dostavno krožno-kabinsko žičnico na Kanin, ki so jo morali ustaviti zaradi poškodovanega nosilnega stebra (plaz) in slabega vremena (sneženje, veter).

Včeraj je ob jasnem vremenu in nekaj stopinjah pod lediščem na progah Skripi in Podi vijugalo okoli 700 ljubiteljev visokogorskega smučanja.

"Steber so delavci idrijske družbe Kaskader popravili v rekordnem času. Več je bilo čakanja zaradi papirjev. Dele za steber so pod budnim očesom strokovnjakov francoske Pome izdelali v ljubljanski družbi Elektroservisi, zelo hitro. Veliko dela so opravili tudi naši vozniki teptalnikov, saj delajo tako rekoč noč in dan," je povedal Uroš Sovdat, tehnični vodja Alpskega turističnega centra Kanin (ATC) iz Bovca, in poudaril, da ves čas tesno sodelujejo tudi z ljubljansko fakulteto za strojništvo in z njenim dekanom ter podjetnikom Jožetom Duhovnikom, ki pripravlja tudi elaborat za zamenjavo ali popravilo kolesa na spodnji postaji štirisedežnice Prevala. "Naprave letos sploh nismo zavrteli. Že decembra lani se je zvilo obračalno kolo. Strokovnjaki Pome so izračunali, da je nanj pritisnilo 4,3 tone teže in ga ukrivilo. Snega je bilo takrat vsaj pet metrov, veliko je bilo napihanega, za nameček pa je bil zaradi dežja še težji. Zamenjava kolesa bi stala vsaj 130.000 evrov, samo popravilo pa bi bilo veliko cenejše," je dodal Aleš Šuligoj, ki vodi marketing v ATC Kanin.

Na Kaninu so včeraj začeli urejati tudi progo Veliki graben. Pred dnevi so s helikopterjem Slovenske vojske in posebej za to usposobljenimi minerji sprožili plazove na Hudih Vršičih, v prihodnjih dneh pa bodo natančno pregledali teren in če bo varno, smučišče tudi odprli. Prav tako so začeli odkopavati vstopno postajo štirisedežnice Prevala, po prvih podatkih naj ne bi bila poškodovana, zatem pa se bodo lotili tudi urejanja proge ob štirisedežnici. Računajo, da naj bi do konca meseca žičnico zagnali. "Na italijanski strani kaninskega smučišča, na Selli Nevei (v Žlebeh), testirajo proženje plazov s helikopterjem z zvonom. Če se bo zadeva obnesla, se bomo dogovorili za sodelovanje. Prav tako razmišljamo, da bi ponovno usposobili stare mini žičnice, s katerimi smo prožili plazove v preteklosti," je še povedal Uroš Sovdat.

Jani Alič

17.02.2009



Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Dnevnik novosti

4 komentarjev na članku "Kanin se koplje v snegu, smučarji na njem uživajo"

Igor Zlodej,

G. Aliča dopolnjujem s tem, da je pravi čudež, da 99 ton snega skoraj nič ni poškodovalo dva barakci, ki sta bili prav tako pod snegom. Po zdravi kmečki logiki bi morala biti tista lesena samo še kup trsk, ona druga zidana pa kupček ruševin, pa obe še vedno stojita le rahlo poškodovani. Resnično še obstajo čudeži.


Tomaž Ogrin,

Res so posredi čudeži. Slovar razlaga čudež kot "dogodek, ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni".

Zdrava kmečka logika, torej primerjalne izkušnje, res spravljajo podatek o 99 tonah snega v veliko zadrego.

Pišejo o "pritisku snežne odeje", navajajo pa maso snega, to je 99 ton. V naslednjem odstavku se pa masa pretvori v težo, to je silo.

Kolo je res deformirala sila, ne masa.

Če gre za pritisk snega, je to sila teže/ploskev, izražen v enotah Newton/kv.meter ali bolj zamegljeno v Pascalih (Pa).

V teži je res skrita masa v kg, pomnožena z zemeljskim pospeškom ca. 10 m/kv.s.

A pustimo to razčiščevanje enot. Čudež je v teh 99 tonah snega.

Pa vzemimo maksimalno obremenitev, torej, da ne gre za sneg , ampak kar za vodo.

Torej 99 t vode.

Voda ima gostoto m/V = 1g/cm3 ali bližje 1 t/m3.

Lahko bi vzel led, ki ima pa gostoto 0,9 t/m3.

Zbit, moker sneg doseže 0,5 t/m3. Rahel pa tam do 0,2 t/m3.

(potegnil s spleta, od meteorologov ,itd.)

Tona vode se nahaja v 1 m3. To je kocka s ploskvijo 1 m2, pa v višino 1 m. To navajam zaradi predstave o pritisku, teži, itd.

Če obremenimo kolo na ploskvi 1 m2 s to vodo, moramo postaviti

99 kock eno na drugo, kar pomeni 99 m v višino. Skoraj 100 metrski steber vode na kolesu?

Če pa vzamem moker,zbit sneg pa ugotovim, da je tona tega snega v 2 m3. Na ploskvi 1 m2 pa bo tako skoraj 200 m (198 m) stolp snega, ki bo imel maso 99 t.

Zadeva bi bila razložljiva s plazom, torej gibajočim se snegom in ne zaradi samih padavin. Kolo je ukrivila neka sila, od zgoraj, kot bi nekdo na obod kolesa postavil ali raje udaril po njem z veliko silo. Ugotovili smo, da sila teže lepo padajočega snega ni možen vzrok, saj ga je bilo le maksimalno 11 m, namesto 200 m.

Vzrok je res le čudež...

Besedilo je kar vzhajalo, ni mi uspelo krajše povedat. Pa še to le del. Upam, da še kdo kaj prispeva k čudežu...


Tomaž Ogrin,

Zaradi tehničnega zanimanja do te uganke sem porabil nekaj časa za brskanje med prejšnjimi obvestili na Gore-ljudje.

""Najprej sta pod težo velike količine snega (ponekod so ga namerili več kot osem metrov) klonila steber in obračalno kolo na progi Prevala,..""(Gore-ljudje, ponedeljek, 26. januar 2009).

V petek, 30. januar 2009 pa Igor Zlodej objavi sliko poškodovanega kolesa (Prevala). Okrog vse spihano, saj tam drugače ne more bit, ker je tik pod nekim sedelcem, obenem pa je v hrib skopan kamnolom (neka druga fotka, kasneje).

Kolo ni iz plošče, ampak z odprtinami (torej na njem nikoli ni bilo velike obtežbe snega, plazu pa tam ni), dobro podprto na vlek žice in...ne,ne sneg ga statično že ni zvil.

Edino udarec na obod. Nekdo je res čez zapeljal s težkim vozilom (ne vem, kaj bi nad kolesom iskal), udrlo se mu je in je usekal po robu, kot je tudi ena od govoric. Ali je pa kak meteorček padel tja in skozi sneg butnil ob rob kolesa. Amen.


Janez Alič,

Rad bi opozoril na napako v tem članku, ki jo bomo popravili tudi v Dnevniku. V stavku, kjer je govora o izračunanem pritisku snežne odeje na obračalno kolo naprave Prevala je pravilno 99 ton (!) in ne 4,3 tone. Toliko je namreč težko kolo samo. To so izračunali strokovnjaki Pome.

Ta teža naj bi bila po besedah predstavnikov ATC Kanin iz Bovca tudi vzrok, da se je kolo upognilo. Zavračajo govorice, ki se širijo, da naj bi kolo poškodovali s snežnim teptalcem.

Lep pozdrav Jani Alič, Dnevnik.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Izjava IKAR
Naslednja objava Špaltna Ekspres razprodana
  • Število objav: 46167

Novosti