Gorenjski glas - Jelena Justin: Kamniti lovec oz. Cima del Cacciatore (2071 m) – Višarje so bile nekdaj najbolj znana slovenska romarska pot.
... Do njih danes pelje moderna kabinska žičnica, kar Višarje dela še bolj dostopne. V ozadju je razgledni dvatisočak.
Legenda o nastanku romarske poti na Višarje datira v 14. stoletje, ko je neki pastir iskal svoje ovce. Našel jih je okoli brinovega grma, sredi katerega je bil kip Marije z Jezusom. Kip je odnesel v vas Žabnice, ga postavil v omaro, vendar se je naslednjega dne spet pojavil na istem mestu. Enako tudi tretji dan. Oglejski patriarh je odobril čaščenje in ukazal, naj na mestu, kjer so našli kip, postavijo kapelico. Svete Višarje so bile za Slovence zelo pomembna romarska pot, vse do nastanka brezjanske romarske poti verjetno celo najpomembnejša. Prepovedi romanja, naravne nesreče in prva svetovna vojna so omajale obiskovanje Višarij. A Marijin kip je bil vedno rešen in na Višarje dokončno vrnjen leta 1925, kjer je še danes. Cerkev krasijo freske Toneta Kralja.
Preko Rateč vstopimo v Italijo in nadaljujemo vožnjo proti Trbižu. Najbolje je, da gremo kar skozi center Trbiža, preko krožišča do kraja Podplaz, kjer je kabinska žičnica za Višarje. S kabinsko žičnico si lahko vzpon močno skrajšamo, lahko se pa proti Višarjam podamo tudi čez Kalvarijo, ki se začne v Žabnicah, streljaj stran od kabinske žičnice. To nam bo vzpon podaljšalo za približno dve uri.
Severovzhodno od Višarij leži dobrih 2000 metrov visok vrh, ki v svojem imenu skriva legendo; neki divji lovec je nekoč streljal proti Višarjam, zato ga je Marija kaznovala in lovec je okamnel.
Kamniti lovec je od Višarij odmaknjen približno uro in pol hoje. Če se z vrha Višarij spustimo navzdol proti cesti, ji sledimo do sedla. Cesta zavije navzdol proti Zajezeri, mi pa nadaljujemo v smeri široke poti št. 613. Pot se zmerno vzpenja skozi rušje. Nizki borovčki, rododendron; pot je speljana med mogočnimi macesnovimi koreninami. Pot obide Beraški Križ in Za Vrabci Špico. Vrh je ves čas pred nami. Pot zavije desno in se v enem ključu vzpne do krnice. Nad seboj vidimo stezo, ki pelje do vstopa v grapo, kjer je zavarovana pot na vrh. Predlagam, da se izognemo varoval in se povzpnemo na greben po starih stopnicah pod obeležjem, ki je na skali. Ko smo na grebenu, vidimo, da se pot spusti na drugo stran, a mi se usmerimo na neoznačeno grebensko pot, ki pelje proti vrhu. Potrebne je nekaj previdnosti, saj je pot ponekod precej izpostavljena krušljiva, zato priporočam uporabo čelade. Varoval ni. Na vrh pridemo z zahodne strani. Vrh, ki ga označujeta križ in zvonček, navduši z razgledom: divja severna ostenja mogočnega Montaža, Špika nad Cijanerico, Špika Hude police, na dosegu roke je severna stena Viša, pa Gamsova mati, Mala špica, Divja koza, Mali in Veliki Nabojs. Na levi strani Mangart, v daljavi Ponce in Jalovec, desno pa Poldašnja špica in Piparji. Resnično šele na vrhu Kamnitega lovca, ko se človekov pogled skromno in pohlevno, a z žarom v očeh obrne proti gorski verigi od Montaža do Viša, gorski verigi, ki se je zapisala v srce Juliusa Kugyja, čutimo, kako smo kljub vsemu znanju in napredku še vedno nemočni in majhni v primerjavi z mogočnostjo narave.
Z vrha sestopimo do škrbine, kjer pripelje običajna zavarovana pot, a mi nadaljujemo še na sosednji vrh, s katerega po grebenu sestopamo proti vzhodu. Ko dosežemo sedlo, se po običajni poti vrnemo nazaj na Višarje, lahko pa obhodimo krnico in se markirani poti pridružimo nad okljuki, ki v krnico pripeljejo.
Nadmorska višina: 2071 m
Višinska razlika: 305 m
Trajanje: 2 uri in 30 minut
Zahtevnost: 4 / 5